Vrste referendumov

Na referendumu o spremembi ustave volivke in volivci odločate o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel državni zbor, pred njeno razglasitvijo. Razpiše ga državni zbor, če to v sedmih dneh po sprejemu ustavnega zakona o spremembi ustave zahteva najmanj 30 poslancev.

Na zakonodajnem referendumu volivke in volivci odločate o zavrnitvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj 40.000 volivcev. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma, ki mora biti podprta s podpisi najmanj 2.500 volivcev, je potrebno vložiti v državnem zboru v sedmih dneh po sprejemu zakona. Referenduma ni dopustno razpisati:

• o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
• o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
• o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
• o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Na referendumu o mednarodnih povezavah se volivke in volivci vnaprej izjavijo o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki jo urejamo z mednarodno pogodbo. Državni zbor lahko referendum razpiše po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine.

Posvetovalni referendum: državni zbor ga razpiše o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Izid referenduma ni zavezujoč.

Na referendumu o splošnih aktih občine občani potrdijo, ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine, ali njegove posamezne določbe. Razpiše ga občinski svet, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini (in če tako določa zakon, ali statut občine). Referenduma ni dopustno razpisati:

• o proračunu in zaključnem računu občine,
• o splošnih aktih s katerimi se predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
  
  

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Občani lahko odločajo tudi na referendumih o:

• imenu in sedežu občine oziroma njuni spremembi,
• spremembi območja občine,
• ustanovitvi nove občine,
• ustanovitvi ožjih delov občine, ali spremembi njihovih območij.

Svetovalni referendum razpiše občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti , za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev ne zavezuje občinskih organov.

Pravica do glasovanja na referendumu

Pravico do glasovanja na referendumu imate državljani Republike Slovenije (RS), ki ste na dan glasovanja dopolnili najmanj osemnajst let starosti.

Ne glede na ta pogoj, pravice do glasovanja na referendumu nimajo državljani RS, ki so dopolnili osemnajst let starosti:

• pa jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali
• jim je bila podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost ali
• niso sposobni razumeti pomena, namena in učinkov referenduma.

Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o pravici glasovanja na referendumu.

Pravico do glasovanja na lokalnem referendumu imate vsi občani, ki ste na dan glasovanja dopolnili najmanj 18 let in ste:

• državljan Republike Slovenije,
• državljan druge države članice Evropske unije, ki imate dovoljenje za stalno prebivanje s prijavljenim stalnim prebivališčem v RS oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v RS,
• tujec, ki ima dovoljene za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS.

Ne glede na te pogoje, pravice do glasovanja na referendumu nimajo osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo ali podaljšano roditeljsko pravico po določbah zakona, ki ureja volilno pravico za volitve v Državni zbor.

Volivec ima pravico do glasovanja v občini, v kateri ima stalno prebivališče.

Postopek glasovanja na referendumu

Na referendumu glasujete tajno z glasovnicami na voliščih. Dan glasovanja določimo na nedeljo ali na drug dela prost dan.

Pred začetkom glasovanja mora član volilnega odbora ugotoviti istovetnost volivca z osebnim dokumentom ali na drug način.

V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, lahko glasujete tudi:

• po pošti, če ste na zdravljenju v bolnišnicah ali oskrbovanci domov za starejše in to najkasneje 10 dni pred dnem glasovanja sporočite okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji enote,
• po pošti iz tujine,če imate stalno ali začasno prebivališče v tujini in ste na dan glasovanja tam, to pa sporočite Državni volilni komisiji najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja,
• na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v tujini, če ste na dan glasovanja začasno v tujini in to sporočite Državni volilni komisiji najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja,
• na domu, če se zaradi bolezni ne morete osebno zglasiti na volišču, o tem pa obvestite okrajno volilno komisijo najkasneje tri dni pred dnem glasovanja.

Za glasovanje na referendumu na lokalni ravni ne veljajo določbe, ki se nanašajo na glasovanje po pošti iz tujine in na glasovanje na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v tujini.

Predčasno lahko glasujete na sedežih okrajnih volilnih komisij: volivci, ki ste na dan glasovanja odsotni, lahko glasujete od torka do četrtka v tednu pred nedeljo, ki je določena za dan glasovanja.