Pogosto vprašanje
Delodajalec mi ni izplačal plače. Kaj lahko storim?
Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem in eden bistvenih elementov tega razmerja je delo za plačilo. Obveznost plačila delodajalca v zameno za osebno opravljanje dela je temeljna pogodbena obveznost delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih v 44. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena Zakona o delovnih razmerjih.
Plačo mora delodajalec izplačevati za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plačo je treba izplačati najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja; če je plačilni dan dela prost dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.
Zakon o delovnih razmerjih v drugem odstavku 135. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Pisni obračun, ki ga mora delodajalec izdati delavcu ob vsakokratnem izplačilu, je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Upoštevaje navedeno lahko torej delavec ob neizplačilu plače ali drugih prejemkov vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Sicer pa neizplačilo plače in opustitev obveznosti izdaje pisnega obračuna pomeni kršitev delodajalca, za katero lahko inšpektor za delo izreče globo, določeno v 217. členu Zakona o delovnih razmerjih.
Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od pravic iz delovnega razmerja, ima pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 8 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja pa lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.
Plačo mora delodajalec izplačevati za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plačo je treba izplačati najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja; če je plačilni dan dela prost dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.
Zakon o delovnih razmerjih v drugem odstavku 135. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Pisni obračun, ki ga mora delodajalec izdati delavcu ob vsakokratnem izplačilu, je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Upoštevaje navedeno lahko torej delavec ob neizplačilu plače ali drugih prejemkov vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Sicer pa neizplačilo plače in opustitev obveznosti izdaje pisnega obračuna pomeni kršitev delodajalca, za katero lahko inšpektor za delo izreče globo, določeno v 217. členu Zakona o delovnih razmerjih.
Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od pravic iz delovnega razmerja, ima pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 8 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja pa lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.