Pogosto vprašanje
Kaj se šteje v osnovo za nadomestilo? Ali se v osnovo šteje prejeta odpravnina ali odškodnina?
Prejeta odpravnina in odškodnina se ne štejeta v osnovo, četudi so bili plačani davki in prispevki.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ( ZSDP-1) v 43. členu določa, da je osnova za posamezno vrsto nadomestila povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.
Za izračun osnove za posamezno vrsto nadomestila se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo:
1. prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (na primer delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve);
2. prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek za prehrano, potni stroški, prevoz na delo);
3. regres za letni dopust;
4. nagrade ob delovnih jubilejih;
5. prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;
6. odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev;
7. prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev;
8. drugi prejemki, ki so bili delavcu izplačani poleg plače.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ( ZSDP-1) v 43. členu določa, da je osnova za posamezno vrsto nadomestila povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.
Za izračun osnove za posamezno vrsto nadomestila se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo:
1. prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (na primer delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve);
2. prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek za prehrano, potni stroški, prevoz na delo);
3. regres za letni dopust;
4. nagrade ob delovnih jubilejih;
5. prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;
6. odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev;
7. prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev;
8. drugi prejemki, ki so bili delavcu izplačani poleg plače.