Že ustava določa, da se poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

Zakon o volitvah v državni zbor določa, da se poslanci državnega zbora volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.

Nadalje zakon določa, da se poslanci volijo po volilnih enotah in po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev. Oblikuje se torej 8 volilnih enot, v katerih se voli v vsaki po 11 poslancev, kar znaša 88 poslancev, italijanska in madžarska narodna skupnost pa volita v državni zbor vsaka po enega poslanca. Skupaj ima državni zbor 90 poslancev.

Volitve poslancev vodijo in izvajajo volilne komisije in volilni odbori. Volilne komisije se imenujejo za štiri leta, volilni odbori pa za vsake volitve. Volilne komisije so: državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Za volitve poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti se imenujeta volilni komisiji posebnih volilnih enot.

Državna volilna komisija:

• skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na volilne postopke,
• usklajuje delo volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij in daje strokovna navodila v zvezi z izvajanjem tega zakona ter nadzoruje njihovo delo,
• predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona,
• določa enotne standarde za volilni material in določa druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil,
• objavlja izide volitev v državni zbor,
• izdaja potrdila o izvolitvi,
• ugotavlja, katere liste kandidatov so na ravni države prejele štiri ali več odstotkov glasov, oddanih za vse liste,
• skrbi za izvedbo glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije,
• organizira izobraževanje za člane drugih volilnih organov,
• opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
  
  

Volilna pravica
Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti, razen osebe, ki mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.

Pravico voliti uresničuje volivec v volilni enoti, v kateri ima stalno prebivališče oziroma, kjer je imel zadnje stalno prebivališče sam ali eden od staršev osebe, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali se o tem sam odloči.

Pravico voliti in biti voljen za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.

Volivci glasujejo osebno in tajno z glasovnicami. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.

Nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti se ne sme od njega zahtevati, naj pove, ali je glasoval, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.