Aktivnost Sprememba namenske rabe zemljišča

Spremembo namenske rabe zemljišča lahko dosežemo le s spremembo občinskega prostorskega akta.

Prostorsko načrtovanje v skladu s pravili je nujno za skladen razvoj družbe, sicer bi v prostoru nastopil kaos, kjer bi vsak načrtoval posege le na svojem zemljišču, nemogoče pa bi bilo urejati rešitve, ki so v interesu vseh, in ob tem zagotavljati cilje varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kmetijskih zemljišč, razvoja javne infrastrukture ter gospodarstva ter naslavljati ostale razvojne potrebe in varstvene zahteve, ki so ključne za trajnostni prostorski razvoj.

Namensko rabo zemljišč predstavljajo stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše stopnje, kar je zlasti pomembno pri stavbnih zemljiščih, ki jih delimo na zemljišča za:

  • stanovanjsko rabo,
  • centralne dejavnosti,
  • gospodarske dejavnosti,
  • prometno in drugo infrastrukturo
  • in podobno.


Namenska raba zemljišč je določena s prostorskimi akti, zato jo lahko spremenimo samo s spremembo prostorskih aktov. Ker so prostorski akti predpisi, pri pobudi za spremembo namenske rabe prostora ne gre za individualni upravni postopek, v katerem bi se odločalo o vaši pravici, temveč za sodelovanje pri pripravi predpisa, s katerim občina opredeljuje in načrtuje svoj prostorski razvoj.

Kako do podatka o obstoječi namenski rabi in možnostih, ki jih ta raba ponuja

Na pristojni občini preverite, kakšna namenska raba je določena zemljišču v veljavnem prostorskem aktu. Podatek o tem lahko pridobite v potrdilu o namenski rabi zemljišča ali pa lokacijski informaciji, ki ju proti plačilu upravne takse izda občina, na območju katere se nahaja nepremičnina (za oboje boste potrebovali parcelno številko in katastrsko občino zemljišča). Podatek lahko pridobite tudi s samostojnim vpogledom v različne geografske informacijske sisteme, ki jih uporabljajo ali zagotavljajo občine, pa tudi v prostorskem informacijskem sistemu, ki ga zagotavlja država, pri čemer pa tako pridobljeni podatki za razliko od tistih iz potrdila o namenski rabi zemljišča in lokacijske informacije niso uradni.

Na podlagi tako pridobljenih podatkov o namenski rabi zemljišča in ostalih javnopravnih režimih na zemljišču (prostorski izvedbeni pogoji, morebitni varovalni in varstveni režimi, obstoj predkupne pravice občine itd) lahko ugotovite, kaj prostorski akti in drugi predpisi omogočajo na vašem zemljišču oziroma zemljišču, za katerega se zanimate. V smislu pomoči in zagotavljanja informacij se lahko za pojasnila obrnete tudi na občinski organ, ki je pristojen za prostor.

Postopek spremembe namenske rabe zemljišč

Preverite, v kakšnem časovnem okviru namerava občina pripraviti nov občinski prostorski načrt, oziroma spreminjati ali dopolnjevati veljavnega. Občina vam bo podala informacijo, kdaj in na kakšen način bo zbirala pobude za namensko rabo zemljišč. Te se namreč ne obravnavajo individualno, temveč jih občina zaradi ekonomičnosti postopkov, predvsem pa preverjanja utemeljenosti pobude glede na cilje prostorskega razvoja občine, ostale pobude in različne javnopravne interese in režime v prostoru, združuje in obravnava periodično.

Obrazloženo in dokumentirano pobudo oddajte občini v času, ki ga je določila za sprejemanje pobud za namensko rabo zemljišč. Gre za fazo priprave t.i. izhodišč za pripravo občinskega prostorskega načrta. Obliko in način obrazložitve in utemeljitve vloge določijo občine, nujne informacije, brez katerih vloge ni mogoče oddati, pa so:

  • številka parcele,
  • katastrska občina zemljišča, za katerega podajate predlog za spremembo namenske rabe,
  • podatki o lastnikih zemljišča,
  • obrazložitev in utemeljitev nameravanega posega in
  • predlog nove namenske rabe.


Priporočamo tudi predložitev izrisa iz preglednega katastrskega načrta z označitvijo parcele in drugega slikovnega gradiva, ki prikazuje dejansko stanje zemljišča.

Za obravnavo pobud je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo tudi priročnik, ki naj služi občinam pri obravnavi pobud, koristen pa je tudi za same pobudnike. Vsebuje tudi obrazec za podajo pobude, ki ga lahko uporabite, če občina nima svojega.

Če bo občina pobudo ocenila kot ustrezno, jo bo uvrstila v nadaljnje faze postopka priprave občinskega prostorskega načrta. Pobude je moč upoštevati le, če:

  • so skladne s cilji prostorskega razvoja občine,
  • upoštevajo varstvene in varovalne omejitve v prostoru,
  • so ustrezne z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo.


V nadaljnjih fazah postopka (osnutek in predlog prostorskega načrta) se nato izvede pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora, javna razgrnitev z javno obravnavo, vključno z vsemi koraki postopka celovite presoje vplivov na okolje, kadar je ta potrebna, in nato sprejem in objava akta. Ker so te faze namenjene preverjanju ustreznosti načrtovanih posegov z vidika različnih javnih interesov in področnih predpisov, so lahko v postopku usklajevanja rešitev le-te v kasnejših fazah tudi izločene ali spremenjene. To pomeni, da lahko pobuda za spremembo namenske rabe prostora, čeprav jo je občina ocenila kot primerno in jo uvrstila v nadaljnje faze postopka, izpade iz končnega prostorskega akta ali pa doživi druge spremembe (npr. zmanjšanje, drugačni ali dodatni izvedben pogoji za gradnjo itd).

Pobudniki sprememb namenske rabe zemljišč lahko v času javnih razgrnitev občinskega prostorskega načrta ugotovijo, ali so bile njihove pobude upoštevane in pridobijo dodatne informacije na javnih obravnavah, občani in drugi udeleženci pa lahko podajo pripombe in predloge za boljše rešitve prostorskega akta. Nove pobude v času javne razgrnitve načeloma niso zaželene in primerne, saj so v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, ki določa, da lahko občina upošteva pobude, ki so podane zunaj ustrezne faze postopka, le če lahko zagotovi nemoten potek njegove priprave brez ponavljanja predpisanih faz ali izvedbe dodatnih postopkov, ob enakopravni obravnavi udeležencev pri urejanju prostora. Nove pobude, ki bi terjale ponovno pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora ali pa celo povzročile potrebo po izvedbi presoj s področja varstva okolja ali ohranjanja narave, je zato bolje obravnavati ob naslednjih spremembah prostorskega akta.

Stroški pobude

Občina lahko od 1. junija 2018 dalje tudi zaračuna takso za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe zemljišča. Občina,ki se bo odločila za takšen korak, mora v ta namen najprej sprejeti odlok, v katerem določi višino takse. Ta lahko skladno z zakonom znaša od 50 do 300 EUR za posamezno pobudo, odvisno od tega, za kakšno spremembo namenske rabe gre in od potrebe po obravnavi pobude glede ne pravne režime ter v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Če ima občina sprejet tak odlok, je plačilo takse pogoj za obravnavo pobude.

Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe zemljišča, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

Vam je ta spletna stran koristila?

Koristnost strani lahko ocenite večkrat, upoštevamo pa le vašo zadnjo oceno.

Dosedanje ocene (99):

Da

Ne

Delno