Pogosto vprašanje
Ali se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka preverja dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok?
Da. Na podlagi družinske zakonodaje so polnoletni otroci po svojih zmožnostih dolžni preživljati svoje starše, če ti nimajo sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Dolžnost preživljanja traja najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali otroke.
Do varstvenega dodatka pa je upravičena oseba, ki si med drugim preživetja ne more zagotoviti tudi s pomočjo tistih, ki so jo dolžni preživljati.
V postopku se ugotavlja sledeče:
1. Ali imajo otroci dovolj sredstev za preživetje.
Če je polnoletni otrok upravičenec do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka do 6 dohodkovnega razreda, državne štipendije, subvencije malice ali subvencije kosila, se predpostavlja, da otrok nima dovolj sredstev za preživljanje.
2. Ali otrok preživlja svojega otroka in zakonca
Preživljanje otrok in zakonca, ki jih je otrok kot zavezanec dolžan preživljati, ima prednost pred preživljanjem staršev zavezanca(195. člen DZ. Če imajo otroci kot zavezanci:
- mladoletne otroke,
- polnoletne otroke, ki se šolajo, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti(drugi in tretji odstavek 183. člena DZ) in/ali
- zakonca,
ima obveznost preživljati otroke in zakonca prednost pred preživljanjem staršev oziroma preživljanje staršev ne sme iti na račun preživljanja otrok in zakonca.
3. Ali starš, iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti
Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega izmed staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega (drugi odstavek 185. člena DZ).
5. Ali je obveznost preživljanja določena v naravi ali denarju
V drugem odstavku 194. člena DZ je določeno, da razen pri dolžnosti staršev do preživljanja otrok lahko zavezanec upravičencu plačuje preživnino ali ga vzame k sebi v preživljanje ali poskrbi za njegovo preživljanje na drug način.
Otrok ima torej izbiro na kakšen način bo obveznost preživljanja izvajal.
Če obveznost preživljanja ni določena v denarju temveč v naravi, se ta ustrezno opredeli v pisni izjavi.
4. Dednopravna pogodba
V primeru, ko ima starš z otrokom sklenjeno eno izmed dednopravnih pogodb (npr. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba, preužitek...), se na podlagi vsebine pogodbe ugotovi v kolikšni meri je staršu zagotovljeno preživljanje.
5. Druge utemeljene okoliščine
Pogoj preživljanja se ne ugotavlja tudi v primeru, ko utemeljene okoliščine nakazujejo, da otrok ne bo preživljal starša, da je komunikacija med otrokom in staršem porušena, kot npr.nasilje otroka nad staršem.
Do varstvenega dodatka pa je upravičena oseba, ki si med drugim preživetja ne more zagotoviti tudi s pomočjo tistih, ki so jo dolžni preživljati.
V postopku se ugotavlja sledeče:
1. Ali imajo otroci dovolj sredstev za preživetje.
Če je polnoletni otrok upravičenec do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka do 6 dohodkovnega razreda, državne štipendije, subvencije malice ali subvencije kosila, se predpostavlja, da otrok nima dovolj sredstev za preživljanje.
2. Ali otrok preživlja svojega otroka in zakonca
Preživljanje otrok in zakonca, ki jih je otrok kot zavezanec dolžan preživljati, ima prednost pred preživljanjem staršev zavezanca(195. člen DZ. Če imajo otroci kot zavezanci:
- mladoletne otroke,
- polnoletne otroke, ki se šolajo, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti(drugi in tretji odstavek 183. člena DZ) in/ali
- zakonca,
ima obveznost preživljati otroke in zakonca prednost pred preživljanjem staršev oziroma preživljanje staršev ne sme iti na račun preživljanja otrok in zakonca.
3. Ali starš, iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti
Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega izmed staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega (drugi odstavek 185. člena DZ).
5. Ali je obveznost preživljanja določena v naravi ali denarju
V drugem odstavku 194. člena DZ je določeno, da razen pri dolžnosti staršev do preživljanja otrok lahko zavezanec upravičencu plačuje preživnino ali ga vzame k sebi v preživljanje ali poskrbi za njegovo preživljanje na drug način.
Otrok ima torej izbiro na kakšen način bo obveznost preživljanja izvajal.
Če obveznost preživljanja ni določena v denarju temveč v naravi, se ta ustrezno opredeli v pisni izjavi.
4. Dednopravna pogodba
V primeru, ko ima starš z otrokom sklenjeno eno izmed dednopravnih pogodb (npr. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, izročilna pogodba, preužitek...), se na podlagi vsebine pogodbe ugotovi v kolikšni meri je staršu zagotovljeno preživljanje.
5. Druge utemeljene okoliščine
Pogoj preživljanja se ne ugotavlja tudi v primeru, ko utemeljene okoliščine nakazujejo, da otrok ne bo preživljal starša, da je komunikacija med otrokom in staršem porušena, kot npr.nasilje otroka nad staršem.