Aktivnost Uvoz rastlin za saditev

Napotki kmetom, ljubiteljskim vrtnarjem in drugim gojiteljem za uvoz rastlin za saditev oziroma lastno uporabo.

Zaradi nevarnosti prenosa karantenskih bolezni in škodljivcev, ki lahko pri nas povzročajo veliko gospodarsko škodo, so za trgovanje, zlasti pa za uvoz rastlin, predpisane posebne zahteve glede na njihovo vrsto in poreklo.

Vloga za inšpekcijski pregled pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, gozdnega reprodukcijskega materiala ali semenskega materiala kmetijskih rastlin ob uvozu

 
Za pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, gozdnega reprodukcijskega materiala oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin, za katere se zahteva inšpekcijski pregled pri uvozu iz tretjih držav, je obvezna prijava za fitosanitarni pregled na enotnem obrazcu. Uvoznik poda vlogo fitosanitarni inšpekciji v pisni obliki na mejnem prehodu.
Možni načini oddaje:
  • osebno

Vse rastline za saditev, določena semena rastlin, gomolji, zeleni deli rastlin in cvetje morajo biti pridelani na način, da ob trgovanju ne nosijo s seboj karantenskih škodljivih organizmov. Običajno jih zato pridelujejo registrirani pridelovalci pod nadzorom fitosanitarnih organov države porekla, ki za pošiljko rastlin lahko izdajo fitosanitarno spričevalo, v EU pa jih spremlja rastlinski potni list.

Ob nakupu rastlin za saditev zato izbirajte preverjene dobavitelje, ob uvozu v Evropsko unijo (EU) pa na prvem vstopnem mestu pošiljko prijavite fitosanitarnemu inšpektorju, ki bo pregledal dokumente, istovetnost in zdravje rastlin. Vstopna mesta so:

• cestni mejni prehodi na zunanjih mejah EU,
• pristanišča (Koper in druga),
• letališča (Brnik in druga),
• pri spletnem nakupu pa carinska pošta v Ljubljani in drugih prestolnicah.

Majhne količine rastlin za lastno uporabo je dovoljeno uvoziti iz evropskih držav brez fitosanitarnega spričevala in prijave pošiljke rastlin v pregled:

• do 5 kg plodov in surovih vrtnin (razen krompirja),
• 1 šopek ali venec rezanega cvetja in delov rastlin, povezanih v šopek ali venec,
• do 0,5 kg semena v izvirnem pakiranju (z izjemo semenskega krompirja),
• do 5 kg okrasnih čebulic in gomoljev,
• 1 novoletno jelko brez korenin,
• do 3 sobne rastline - lončnice (z izjemo bonsaja),
• do 10 balkonskih rastlin ali neolesenelih okrasnih grmovnic.

Za zasebno rabo preko meja EU ni dovoljeno prenašati niti v majhnih količinah niti iz evropskih držav:

• jedilnega in semenskega krompirja in krompirju botanično sorodnih rastlin, ki tvorijo pritlike ali gomolje,
• sadik trte (Vitis),
• agrumov,
• bonsajev ter
• sadik trav (razen nekaterih okrasnih).

Za evropske države se poleg držav članic EU štejejo: Albanija, Andora, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Islandija, Liechteinstein, Makedonija, Malta, Moldavija, Monako, Norveška, Ruska federacija (evropski del), San Marino, Srbija, Švica, Turčija (evropski del) in Ukrajina.


Iz ZDA, Kanade, Kitajske in drugih neevropskih držav pa sploh ni dovoljeno vnašati naslednjih rastlin in rastlinskih vrst:

• rastlin s koreninsko grudo (zemljo),
• sadik iglavcev, kostanja, hrasta, jablan, kutin, hrušk, češenj, sliv in drugih koščičarjev ter
• sadik vrtnic.

Te rastline poiščite na tržišču EU, kjer jih vzgajajo registrirani pridelovalci in jih na trg dajejo z rastlinskim potnim listom.

Ostale rastlinske vrste za saditev lahko gojitelji uvozite za lastne potrebe, brez da bi se za uvoz registrirali pri pristojnem organu. Če v državi izvoza pridobite fitosanitarno spričevalo, lahko uvozite tudi večje količine dovoljenih rastlin. To spričevalo mora pošiljke spremljati na poti, prejemniki pa ga morate hraniti vsaj še eno do treh let.

Če uvažate rastline, ki so na seznamu ogroženih vrst, jih mora spremljati tudi potrdilo konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami oziroma CITES potrdilo, da niso vzete iz narave. Potrdilo CITES izda organ, ki je v državi izvora pristojen za nadzor konvencije o varstvu prostoživečih vrst.

Če nameravate v naravo saditi tujerodne rastline, morate od Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) pridobiti še oceno tveganja za naravo, da ne bi vnesli invazivne vrste.

Če želite saditi tujerodne vrste za pridelavo na kmetijskih zemljiščih, morate pridobiti dovoljenje Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če želite saditi tujerodne drevesne vrste v gozd, se morate pred tem o pogojih pozanimati pri gozdarski službi Zavoda za gozdove Slovenije.

Vam je ta spletna stran koristila?

Koristnost strani lahko ocenite večkrat, upoštevamo pa le vašo zadnjo oceno.

Dosedanje ocene (9):

Da

Ne

Delno