Pogoji za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

Vsak, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora najprej pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti.

Za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti mora oseba izpolnjevati naslednje formalne pogoje:

• imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
• biti polnoletna.

Rejnik ne more biti oseba, ki:

• ji je odvzeta starševska skrb,
• živi z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb,
• ni poslovno sposobna,
• je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog,
• živi z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.

Rejnik je lahko tudi otrokov sorodnik, če sodišče glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist. Za otrokove sorodnike se štejejo otrokova stara mati, stari oče, stric, teta, brat ali sestra.

Postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

Postopek pridobitve dovoljenja po t.i. rednem postopku je naslednji:

• Postopek pridobitve dovoljenja se prične na krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer oseba vloži vlogo na predpisanem obrazcu in pridobili tudi vse potrebne informacije.
• Center za socialno delo najprej ugotovi izpolnjevanje formalnih pogojev oziroma da ni zadržkov za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
• V nadaljevanju center za socialno delo pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti, pri čemer preveri motive za odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti in upošteva vse dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni razvoj otroka. Ugotovi tudi primernost bivalnih pogojev družine. Poleg lastnih ugotovitev upošteva morebitna potrdila, mnenja oz. priporočila drugih institucij.
• Center za socialno delo vloge in ocene posameznih kandidatov posreduje Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah in določi rok, do katerega je potrebno vloge posredovati na to ministrstvo.
• Do vseh prejetih vlog se opredeli Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki poleg razpisanega števila potrebnih novih rejnic in rejnikov upošteva tudi primernost kandidatk in kandidatov glede na namen in vsebino rejništva.
• Vse izbrane kandidatke in kandidate komisija napoti na usposabljanje za izvajanje rejništva, ki traja 10 – 12 ur. Na podlagi v celoti zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatkam in kandidatom dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti ter jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.
  
  

Rejniško dejavnost lahko izvaja tudi sorodnik otroka ali druga oseba, tudi če predhodno ni pridobila dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti po zgoraj navedenem postopku, če sodišče pri odločanju o namestitvi otroka ugotovi, da bi bila tovrstna namestitev v otrokovo korist.

Pogoj je, da se sorodnik oziroma oseba s takšnim izvajanjem rejništva strinja in tudi izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku ali osebi, ki ni sorodnik, se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, vendar le za čas trajanja namestitve za določenega otroka, kot je odločilo sodišče.

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic

Rejnica oziroma rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot poklic, če:

• ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti,
• izpolnjuje normativ, kar pomeni, da ima istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca, pri čemer pa je v določenih primerih, zaradi specifičnih potreb otroka, ta normativ lahko znižan ter
• ni v delovnem razmerju za polni delovni čas,
• ni družbenik zasebne družbe ali delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• ni upokojen,
• ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Če rejnik želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vloži predpisano vlogo pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. Center za socialno delo vlogo s prilogami pošlje Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki na podlagi dokazil ugotovi, ali rejnik izpolnjuje navedene pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic. Če rejnik izpolnjuje vse predpisane pogoje, ga ministrstvo vpiše v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic in mu o tem izda potrdilo, na podlagi katerega ga pristojni center za socialno delo prijavi v zavarovanje.

Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic ima do otroka enake dolžnosti kot rejnik, ki rejniške dejavnosti ne izvaja kot poklic.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Rejnina

Rejnica oziroma rejnik je upravičen do mesečne rejnine, ki jo prejema za posameznega otroka na podlagi sklenjene rejniške pogodbe s centrom za socialno delo.

Rejnina zajema oskrbnino (sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka) ter plačilo dela.

Rejnina in sredstva za prispevke za socialno varnost so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije in niso podvržena plačilu dohodnine.Poleg rejnine je rejnik ob prvi namestitvi otroka v rejništvo lahko upravičen tudi do enkratnega prejemka ob namestitvi otroka, če center za socialno delo oceni, da je ob namestitvi potreben dodaten nakup oblačil, obutve, potrebščin in opreme za otroka.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotavlja tudi plačilo prispevkov za socialno varnost.