Aktivnost: Vodnik po postopkih priprave predpisov
Namen vodnika po postopkih priprave predpisov je predstaviti osnovni proces oblikovanja predpisa do trenutka, ko je posredovan v obravnavo v Državni zbor RS.
Spletni podportal eDemokracija vam omogoča spremljanje procesa nastajanja predpisov, in sicer od trenutka, ko ministrstvo ali vladna služba objavi namero o pričetku oblikovanja nekega predpisa pa do trenutka, ko je ta predpis posredovan v vladno obravnavo oziroma v Državni zbor RS. Ob vsakem objavljenem predpisu v pripravi vam je omogočena možnost pošiljanja komentarjev na predpis, vse dokler traja obdobje, v katerem organ, ki pripravlja omenjeni predpis, sprejema mnenja ter morebitne pripombe, posredovane s strani javnosti.
Postopek priprave predpisov poteka po določenem procesu. Vlada zastavi smernice oziroma pripravi program dela, iz katerega izhajajo potrebe po spremembi zakonodaje ali po nastanku novih predpisov.
Nosilci priprave vsebine predpisov so običajno ministrstva, ki skrbijo za področje, ki je predmet predpisa, tako novega kot tudi predpisa, podvrženega spremembi. Posamezna ministrstva pripravijo predloge besedila in jih usklajujejo z drugimi ministrstvi, Službo Vlade RS za zakonodajo in zainteresirano javnostjo.
Končni predlog besedila (v primeru uredb ter zakonov) ministrstva predajo v obravnavo na vlado, slednja pa potem v primeru predloga uredbe predpis sprejme in objavi oziroma v primeru predloga zakona določi besedilo predloga zakona in ga preda v obravnavo Državnemu zboru. Ta ga po svojem opravljenem postopku - če je predpis za večino poslancev sprejemljiv - sprejme ter s tem uveljavi.
Kratek opis postopkov priprave predpisov, ki so objavljeni na spletnem podportalu eDemokracija
1. PDV (program dela vlade)
Ministrstvo ali vladna služb prične z delom tako, da na spletnem podportalu eDemokracija objavi novo zadevo, ki nosi naslov predpisa, ki se spreminja ali na novo pripravlja.
V sklopu te zadeve se objavi dokument, imenovan PDV (program dela vlade), kjer pripravljavec predpisa v imenu pristojnega organa zapiše osnovne informacije o nastajajočem predpisu ter namen in cilje njegovega nastanka.
Javnostim je že v tej fazi lahko omogočeno podajanje komentarjev, mnenj in predlogov na dokument z osnovnimi informacijami o nastajajočem predpisu.
2. Delovno gradivo predpisa
V naslednjem koraku gre za pripravo delovnega gradiva predpisa. V tej fazi se predpis oblikuje znotraj pristojnega ministrstva, priporočeno pa je, da se v pripravo gradiva vključijo tudi organi, ki so odgovorni za druge resorje ter ostali ključni akterji/deležniki (občine, zbornice,…). To je še posebno pomembno v primerih, kjer je čimprejšnje usklajevanje med resorji zaradi specifičnosti predpisa, ki nastaja, nujno.
Praviloma se gradivo v obliki delovnega gradiva ne objavlja na spletu, podajanje komentarjev s strani javnosti pa je še vedno mogoče.
3. Osnutek predpisa
Naslednji korak procesa je osnutek predpisa. Pristojno ministrstvo oziroma vladna služba osnutek predpisa posreduje na vsa ministrstva, vladne službe ter sodelujoče deležnike.
Celotno besedilo predpisa pristojni organ objavi na spletni strani podportala E-demokracija. S spletno objavo osnutka predpisa se prične obdobje 30-60 dni posvetovanja z javnostmi. V tem obdobju lahko javnosti aktivno sodelujete v procesu priprave predpisa, in sicer tako, da na objavljeni osnutek pošiljate svoje predloge, mnenja in pripombe. Vsak organ, ki je pristojen za pripravo nekega predpisa, mora objaviti pripravljeno besedilo predpisa na spletu, in sicer najmanj za obdobje 30 dni. V tem obdobju pripravljavec predpisa še vedno prejema mnenja tudi na predpis s strani ostalih ministrstev, oziroma vladnih služb.
4. Predlog predpisa
Zadnji glavni korak je predlog predpisa. Organ, ki je pristojen za pripravo nekega predpisa, na spletni strani eDemokracija objavi tekst predpisa, ki je bil v medresorskem usklajevanju ter ob sodelovanju javnosti harmoniziran do te mere, da se lahko pošlje v vladno obravnavo.
Poleg besedila predloga predpisa pripravljavec objavi tudi poročilo o posvetovanju z javnostmi, kjer zapiše, kakšne predlogi, pripombe, mnenja je prejel s strani javnosti v fazi osnutka predpisa. Pripravljavec v poročilo o sodelovanju javnosti tudi navede, katere predloge oziroma mnenja je pri pripravi predloga predpisa upošteval in katerih ne ter razloge za svojo odločitev. V primeru pravilnikov se tu postopek oblikovanja predpisa bliža koncu, saj se predlog predpisa pošlje v potrditev na Službo Vlade RS za zakonodajo. Predpis se v zaključni fazi objavi v Uradnem listu RS. Kadar je predlog predpisa (v primeru uredbe ali zakona) posredovan v vladno obravnavo, postopek poteka po notranjih pravilih vlade, katerih rezultat je lahko sprejetje/zavrnitev predpisa (v primeru uredbe), oziroma posredovanje predpisa v obravnavo v Državni zbor RS (v primeru zakona).
Javnosti imajo tudi pri predlogu predpisa možnost oddaje svojih komentarjev, kar potencialno lahko vpliva na spremembo/dopolnitev predpisa, tudi ko je le-ta že v vladni proceduri.
Sistem IPP pokriva proces priprave predpisov do trenutka, ko so le-ti (v primeru zakonov) posredovani v obravnavo v Državni zbor RS. Od tega trenutka naprej je spremljanje postopka sprejemanja predpisa možno na spletni strani Državnega zbora RS. Vsi sprejeti predpisi pa so objavljeni v Uradnem listu RS ter Pravno informacijskem sistemu Republike Slovenije