Z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij je v Republiki Sloveniji ustanovljenih 212 občin, med katerimi je 12 mestnih občin (Celje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje).

Organi občine so:

• občinski svet, ki je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine ter šteje od 7 do 45 članov;
• župan, ki predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, vendar nima pravice glasovanja ter opravlja druge zakonsko določene naloge in
• nadzorni odbor, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
  
  

Upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti opravlja občinska uprava.

Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine ter opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, ki jih lahko z zakonom prenese na občine država, v kolikor za to zagotovi tudi potrebna sredstva.

Občina mora biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom. Ima najmanj 5000 prebivalcev, ob ustanovitvi lahko tudi manj, če gre za ustanovitev nove občine z združitvijo dveh ali več občin.

Občina lahko dobi status mestne občine, če ima mesto, ki je sedež občine, najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja.

Ustava določa, da je pokrajina samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Ustava določa tudi, da se pokrajine ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime, država pa nanje prenese opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti ter za to zagotovi potrebna sredstva.

Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti ter opravljajo nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela v zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla država.