Poslanci se volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev, in po načelu, da so v državnem zboru sorazmerno zastopani politični interesi. Kljub temu in ne glede na število prebivalcev oziroma pripadnikov narodne skupnosti, italijanska in madžarska narodna skupnost volita v državni zbor vsaka po enega poslanca.

Državni zbor se voli za štiri leta, mandatna doba pa lahko traja daljše obdobje v primeru vojne ali izrednega stanja ali pa krajše obdobje v primeru, da državni zbor tako sklene. Začetek in konec mandatne dobe sta časovno vezana na prvo sejo novo izvoljenega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po izvolitvi.

Državni zbor ima sedež v Ljubljani, lahko pa ima svoje seje in seje delovnih teles tudi zunaj državnega zbora.

Delo državnega zbora je javno, če poslovnik državnega zbora ne določa drugače.

Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah, ki jih sklicuje z večino glasov vseh poslancev izvoljeni predsednik državnega zbora. Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom.

Državni zbor sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev, odloča pa z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo ali z zakonom določena drugačna večina (2/3 navzočih ali vseh poslancev). Državni zbor posluje v slovenskem jeziku, poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti pa imata pravico govoriti in pisno vlagati predloge, pobude, vprašanja in druge vloge v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Njuni govori in vloge se prevajajo v slovenski jezik.

Organizacija in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslancev se urejajo s Poslovnikom državnega zbora, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.


Pristojnosti
Ustava Republike Slovenije določa zakonsko pristojnost državnega zbora: "Pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb lahko državni zbor določa samo z zakonom" in to v večfaznem zakonodajnem postopku, če ni s poslovnikom drugače določeno.


Zakoni morajo biti v skladu z ustavo, s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor. Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti poleg tega v skladu z zakoni in z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

Državni zbor zlasti:

1. sprejema:

• akte o spremembi ustave;
• zakone in druge odločitve;
• ratificira mednarodne pogodbe;
• sprejme poslovnik državnega zbora.
• avtentične razlage zakonov;
• uradna prečiščena besedila zakonov;
• državni proračun, rebalans državnega proračuna, spremembe državnega proračuna in zaključni račun državnega proračuna ter
• odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe.

2. voli oziroma imenuje in razrešuje:

• predsednika vlade (na predlog predsednika republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin);
• ministre (na predlog predsednika vlade);
• sodnike ustavnega sodišča (na predlog predsednika republike);
• sodnike (na predlog sodnega sveta);
• pet članov sodnega sveta (na predlog predsednika republike);
• imenuje člane računskega sodišča;
• imenuje guvernerja centralne banke;
• varuha človekovih pravic (na predlog predsednika republike);
• predsednika državnega zbora …
  
  

3. poleg tega državni zbor:

• lahko razpiše referendum;
• lahko odredi parlamentarno preiskavo;
• na predlog vlade odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi ter odloči o uporabi obrambnih sil;
• nadzoruje izvajanje obrambe;
• lahko izglasuje zaupnico vladi;
• lahko izglasuje nezaupnico vladi;
• dovoli začetek kazenskega postopka zoper;
• odloča o imuniteti poslancev, sodnikov ustavnega sodišča in sodnikov;
• lahko pred ustavnim sodiščem obtoži predsednika republike, predsednika vlade ali ministre kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij;
• lahko razreši sodnika (v primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo ali na predlog sodnega sveta, če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon).