Filtriranje se bo izvedlo ob spremembi izbire filtra in ne zahteva dodatne potrditve. Skoči na filtre seznama

Rejništvo in posvojitev: Rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva otrok, ki potrebujejo oskrbo in vzgojo pri osebah, ki niso njihovi starši.

V rejništvu otrokom omogočamo zdravo rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposabljanje za samostojno življenje in delo pri osebah, ki niso njihovi starši.

Pogoji in zadržki za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

Za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti morate izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti morate stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
  • biti morate polnoletni.


Rejniki ne morejo biti osebe, ki:

  • ji je odvzeta starševska skrb,
  • živi z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb,
  • ni poslovno sposobna,
  • je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog,
  • živi z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.


Rejnik je lahko tudi otrokov sorodnik, če sodišče glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist. Za otrokove sorodnike se štejejo otrokova stara mati, stari oče, stric, teta, brat ali sestra.

Postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

Vsak, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Postopek pridobitve dovoljenja po t.i. rednem postopku je naslednji:

  • Postopek pridobitve dovoljenja pričnete na krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer vložite vlogo na predpisanem obrazcu in kjer boste pridobili tudi vse potrebne informacije.
  • Center za socialno delo najprej ugotovi izpolnjevanje formalnih pogojev oziroma da ni zadržkov za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
  • V nadaljevanju center za socialno delo pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti, pri čemer preveri motive za odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti in upošteva vse dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni razvoj otroka. Ugotovi primernost bivalnih pogojev družine. Poleg lastnih ugotovitev upošteva tudi morebitna potrdila, mnenja oz. priporočila drugih institucij.
  • Center za socialno delo vloge in ocene posameznih kandidatov posreduje Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah in določi rok, do katerega je potrebno vloge posredovati na to ministrstvo.
  • Do vseh prejetih vlog se opredeli Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki poleg razpisanega števila potrebnih novih rejnic in rejnikov upošteva tudi primernost kandidatk in kandidatov glede na namen in vsebino rejništva.
  • Vse izbrane kandidatke in kandidati so napoteni na usposabljanje v trajanju 10 – 12 ur. Na podlagi v celoti zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatkam in kandidatom dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti ter jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

Drugačen je postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti za sorodnika otroka oziroma za drugo osebo, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in se ugotovi, da bi bila namestitev k tej osebi v otrokovo korist. Če v takšnem primeru sodišče pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo ugotovi, da bi bila namestitev otroka v rejništvo k sorodniku oziroma k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik v otrokovo korist, v sodbi sorodnika oziroma to osebo imenuje za rejnika. Pogoj je, da se sorodnik oziroma oseba s tem strinja in izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku ali osebi, ki ni sorodnik, se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, vendar le za čas trajanja namestitve za določenega otroka, kot je odločilo sodišče.

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic

Rejnica oziroma rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot poklic, kadar:

  • ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti,
  • ni v delovnem razmerju za polni delovni čas,
  • ni družbenik zasebne družbe ali delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • ni upokojen,
  • ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • izpolnjuje normativ, kar pomeni, da ima istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca, pri čemer pa je v določenih primerih, zaradi specifičnih potreb otroka, ta normativ lahko znižan.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Če želite izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vložite ustrezno vlogo pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. Center za socialno delo vlogo s prilogami pošlje Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki na podlagi dokazil ugotovi, ali rejnik izpolnjuje navedene pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic. Če rejnik izpolnjuje vse predpisane pogoje, ga ministrstvo vpiše v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic in mu o tem izda potrdilo, na podlagi katerega ga pristojni center za socialno delo prijavi v zavarovanje.

Dolžnosti rejnika do otrok so enake, če ta izvaja ali ne izvaja rejniške dejavnosti kot poklic.

Višina rejnine

Rejnica oziroma rejnik je upravičen do mesečne rejnine, ki jo prejema za posameznega otroka in zajema oskrbnino (sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka) ter plačilo dela.

Osnovna mesečna rejnina za enega otroka (brez zvišanj) od 1. 7. 2019 dalje znaša 550,99 evrov oziroma 433,94 evrov, če je oseba v rejništvu starejša od 18 let.

Višina rejnine
Višina v evrih Opomba
sredstva za materialne stroške za otroka 298,26 možno zvišanje za 25% (za 74,57 evrov)
denarni prejemek v višini otroškega dodatka 117,05 pripada samo do 18. leta starosti otroka
plačilo dela 135,68 možno zvišanje za 25% ali 50% (za 33,92 oz. 67,84 evrov)
REJNINA skupaj 550,99 za otroka do 18 let
433,94 za osebo nad 18 let


Rejnina in sredstva za prispevke za socialno varnost so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije in niso podvržena plačilu dohodnine.Poleg rejnine je rejnik ob prvi namestitvi otroka v rejništvo lahko upravičen tudi do enkratnega prejemka ob namestitvi otroka v višini 350,00 EUR (od 1. 1. 2021 dalje), če center za socialno delo oceni, da je ob namestitvi potreben dodaten nakup oblačil, obutve, potrebščin in opreme za otroka.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, poleg rejnine zagotavljamo tudi plačilo prispevkov za socialno varnost. Trenutno ta znesek znaša 401,98 EUR od osnove 1.052,30 EUR (december 2020).

POVRATNE INFORMACIJE