Aktivnost Kaj je demokracija?

Sodobne demokracije so v glavnem predstavniške demokracije. Gre za obliko posredne demokracije, pri kateri oblast izvajajo izvoljeni predstavniki.

Izvoljeni predstavniki v imenu ljudstva sprejemajo odločitve. Z izvolitvijo je predstavnikom podeljen mandat. Mandat je mogoče razumeti kot pooblastilo ljudstva, ki izvoljenega predstavnika pooblašča, da zastopa interese svojih volivcev.

Pojem demokracije

Ideja, naj bo ljudstvo tisto, ki vlada, se je prvič pojavila v antični Grčiji, kjer so se z nastankom mestnih držav izoblikovale prve demokratične institucije. Njihovo glavno načelo je bilo neposredna demokracija. Ne gre spregledati, da vsi prebivalci antične Grčije niso imeli enakih pravic, saj je bilo suženjstvo še vedno prisotno, in da torej ideja "vladavine ljudstva" ni mogla vključevati vseh. Ne gre spregledati niti vrste kritik takšnega političnega sistema, ki so nastale že v takratnem času. Ne glede na povedano pa ostaja nesporno, da je šlo v kontekstu časa za izjemno napredno idejo, ki se je skozi zgodovino izoblikovala v takšen model demokracije, kot ga poznamo danes. Današnji model namreč še vedno temelji na enakem, prvotnem prepričanju, naj bo ljudstvo tisto, ki odloča in vlada. Tudi opredelitve sodobne demokracije se še vedno opirajo na prvotno idejo "naj bo ljudstvo tisto, ki vlada" pri pojasnjevanju njenega bistva.


Sodobne demokracije so v glavnem predstavniške demokracije. Gre za obliko posredne demokracije, pri kateri oblast izvajajo izvoljeni predstavniki. Ti v imenu ljudstva sprejemajo odločitve. Z izvolitvijo je predstavnikom podeljen mandat. Mandat je mogoče razumeti kot pooblastilo ljudstva, ki izvoljenega predstavnika pooblašča, da zastopa interese svojih volivcev.

Parlament je v predstavniški demokraciji poglavitna institucija, saj gre za kraj, kjer se odloča. Parlament izvaja zakonodajno funkcijo, kar pomeni, da je med njegovimi najpomembnejšimi nalogami sprejemanje predlaganih zakonov, ratificiranje mednarodnih pogodb in sprejemanje državnega proračuna. Zelo pomembna naloga parlamenta pa je tudi nadzorovanje vlade. Ta pa je telo izvršilne oblasti, zato predlaga večino predpisov.

Predstavniško demokracijo poznamo tudi v Sloveniji. Državni zbor sestavlja 90 poslancev in se voli za štiri leta. Poslance Ustava RS opredeljuje kot predstavnike vsega ljudstva. Svojevrstna posebnost naše države je državni svet. Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, in lahko državnemu zboru predlaga sprejem zakonov, daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča, zahteva razpis referenduma ali zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena. Državni svet ima 40 članov, ki se volijo za dobo petih let.

Vlado sestavljajo predsednik in ministri, ki so skupaj v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru. Vlada določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. V ta namen izdaja predpise in sprejema druge pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države.

Predstavniška demokracija v sebi nosi temeljni problem: ob volitvah predstavnikov volivci formalno sicer izvolijo tiste kandidate, za katere menijo, da bodo zastopali njihove interese. Dejstvo pa je, da niti kandidati niti volivci v danem trenutku ne poznajo vseh odločitev, ki jih bo oblast morala sprejeti v svojem mandatu. Odgovor na izpostavljeni problem je lahko le sodelovanje zainteresiranih javnosti pri odločanju. Na ta način lahko izvoljeni predstavniki iščejo usmeritve v zvezi z odločitvami pri javnosti, za katere uveljavljanje interesov so pooblaščeni z izvolitvijo.

Participativna demokracija

Pogost izraz, ki ga zasledimo v zvezi s sodelovanjem javnosti pri odločanju ali participacijo je participativna demokracija. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je participativna demokracija eden od možnih modelov demokracije, ki ga je mogoče razviti na osnovi predstavniškega modela demokracije. Slednji nosi v sebi temeljni problem, zato zagovorniki participativne demokracije vidijo možno rešitev v preoblikovanju predstavniškega modela v model participativne demokracije. Slednji namreč uvaja več neposrednega sodelovanja pri odločanju in naj bi zato odpravljal pomanjkljivosti posredne demokracije.

Vam je ta spletna stran koristila?

Koristnost strani lahko ocenite večkrat, upoštevamo pa le vašo zadnjo oceno.

Dosedanje ocene (83):

Da

Ne

Delno