Aktivnost Varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve sta zagotovljena v Ustavi Republike Slovenije.

Sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravico do odprave posledic njihove kršitve lahko uveljavljamo na več načinov.

Ustava Republike Slovenije pri vprašanju sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravici do odprave posledic njihove kršitve določa:

  • varuha človekovih pravic za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil;
  • da ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti.


Upravni spor

O zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča Upravno sodišče Republike Slovenije v upravnem sporu v skladu z Zakonom o upravnem sporu. Tako ima posameznik v primeru kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin po zahtevati:

  • odpravo, izdajo ali spremembo posamičnega akta,
  • ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino tožnika,
  • prepoved nadaljevanja dejanja,
  • odpravo posledic dejanja.


Ustavna pritožba
V primeru kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil Zakon o ustavnem sodišču predvideva ustavno pritožbo, o kateri odloča Ustavno sodišče.

Ustavna pritožba se vloži pisno, priloži pa se ji v zakonu navedene listine in podatke. Zakon tudi našteva primere, ko ustavna pritožba ni dovoljena, ker ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Takšne primere tudi našteva, vendar Ustavnemu sodišču ne odvzame možnosti ugotavljanja utemeljenosti pritožbe zaradi pomembnosti ustavnopravnega vprašanja.

V primeru obravnave ustavne pritožbe Ustavno sodišče lahko:

  • ustavno pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali pa ji ugodi in posamični akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odločanje;
  • če izpodbijani posamični akt temelji na predpisu ali na splošnem aktu, izdanem za izvrševanje javnih pooblastil, za katerega ustavno sodišče oceni, da bi bil lahko protiustaven ali nezakonit, začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti takšnega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, in odloči ob uporabi določb IV. poglavja tega zakona;
  • če ustavno sodišče razveljavi ali odpravi posamični akt, lahko odloči tudi o sporni pravici oziroma svoboščini, če je to nujno zaradi odprave posledic, ki so na podlagi odpravljenega posamičnega akta že nastale ali če to terja narava ustavne pravice oziroma svoboščine, in če je na podlagi podatkov v spisu možno odločiti.

Zoper odločbe in sklepe, izdane v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, ni dovoljena pritožba in je zato odločitev o ustavni pritožbi zadnje notranje pravno sredstvo.



Zahteva za obravnavo na Evropskem sodišču za človekove pravice

S Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin so vlade podpisnice konvencije, članice Sveta Evrope ustanovile Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu.

Na podlagi te konvencije lahko katera koli oseba, nevladna organizacija ali skupina posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev pravic, priznanih s Konvencijo in njenimi protokoli s strani katere koli visoke pogodbenice zahteva obravnavo na sodišču. Konvencija določa kriterije sprejemljivosti zahteve, med katere sodijo tudi dejstvo, da so izčrpana vsa notranja pravna sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava, šest mesečni rok, da vloga ne sme biti anonimna, že obravnavana, očitno neutemeljena, da zlorablja pravice.



Pobuda Varuhu človekovih pravic
V primeru kršitev človekovih pravic pa ima posameznik tudi možnost vložiti pobudo pri varuhu človekovih pravic v skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic, ki določa, da lahko vsakdo, ki meni, da so mu z aktom ali dejanjem državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine na varuha naslovi pobudo za začetek postopka pri varuhu. Postopek pri varuhu je neformalen in za stranke brezplačen.

Zakon določa tudi vsebino in obliko pobude, način obravnave pobude, pogoje za začetek obravnave pobude in začetek preiskave, pogoje za zavrnitev pobude in postopek na katerega varuh vodi postopek.

Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo in tudi obravnava širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji. V obeh primerih pa je varuh dolžan voditi postopek nepristransko in v vsaki zadevi pridobiti stališča prizadetih strani.

PRISTOJNI ORGAN

POVRATNE INFORMACIJE