Obstoj zunajzakonske skupnosti

Med partnerjema ne smejo obstajati okoliščine (zadržki), zaradi katerih bi bila njuna zakonska zveza neveljavna:

• mladoletnost enega ali obeh partnerjev (razen z dovoljenjem sodišča),
• sorodstvo med partnerjema (razen z dovoljenjem sodišča v utemeljenih primerih, med otroki bratov in sester ter med otroki polbratov in polsester),
• nerazsodnost ali začasna nerazsodnost enega ali obeh partnerjev,
• obstoječa zakonska zveza enega ali obeh partnerjev, enako velja tudi za obstoječo partnersko zvezo (ki še ni bila preoblikovana v zakonsko zvezo),
• obstoj skrbniškega razmerja (razen z dovoljenjem sodišča).

Dokazovanje obstoja zunajzakonske skupnosti

Za dokazovanje obstoja zunajzakonske skupnosti je pomembno, da v času trajanja zveze ni obstajal nobeden od navedenih zadržkov. Poleg tega mora takšna skupnost tudi navzven delovati kot življenjska skupnost zakoncev (trajanje skupnosti). Družinski zakonik ne določa, koliko časa mora takšna življenjska skupnost trajati, pomembno pa je, da mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema.

Ker zakon ne postavlja točno določenih pravil, kdaj oziroma po kolikem času je neko zvezo mogoče šteti za zunajzakonsko skupnost, posamezni organi na različnih področjih od primera do primera presojajo, ali zunajzakonska skupnost obstaja ali ne. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.

Slovenska zakonska ureditev ne ureja registracije zunajzakonske skupnosti in se register o obstoju zunajzakonske skupnosti ne vodi. Potrdila o obstoju zunajzakonske skupnosti zato ni mogoče pridobiti, ravno tako ni mogoče sprožiti samostojnega postopka izključno z namenom ugotavljanja zunajzakonske skupnosti, temveč se obstoj takšne skupnosti vedno ugotavlja v postopku za ugotovitev določene pravice ali dolžnosti.