Pogosto vprašanje

V:
Ali gre pri pravici do družinskega pomočnika za socialni transfer oziroma ali se izplačana sredstva s strani občine kasneje vračajo ali ne?
O:
V primeru izbire družinskega pomočnika invalidna oseba obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga prejema po drugih predpisih. Ta dodatek je namenjen invalidni osebi (upravičencu) prav za financiranje potrebne nege in pomoči s strani druge osebe /družinskega pomočnika). Ker je tudi institut družinskega pomočnika namenjen isti funkciji, se ta sredstva namenijo občini, ki financira (pravico do) družinskega pomočnika. V nasprotnem primeru bi prišlo do podvajanja pravic invalidne osebe. Invalidna oseba in njeni zavezanci za preživljanje so dolžni občini, ki financira pravice družinskega pomočnika, redno za tekoči mesec povrniti sredstva oziroma del sredstev, ki jih občina namenja za pravice družinskega pomočnika.

Skladno z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih se plačilna sposobnost invalidne osebe in prispevek zavezancev določita v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 100. člena tega zakona na način, ki velja za določitev prispevka upravičenca in prispevka zavezanca k plačilu storitve pomoči družini na domu. Gre za predpis iz tretjega odstavka 100. člena zakona oziroma Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, ki se uporablja predvsem za ugotavljanje upravičenosti do oprostitev pri plačilih institucionalnega varstva oziroma pomoči družini na domu. V primeru, da invalidna oseba in njeni zavezanci niso zmožni v celoti povrniti stroškov občini, so oproščeni plačila stroškov družinskega pomočnika. Oprostitev stroškov plačila družinskega pomočnika se šteje za socialno pravico.

Uvedena je sicer možnost prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičninah invalidne osebe v primeru, da občina financira pravice družinskega pomočnika in da zaznambo izrecno zahteva. Vendar se s tem samo izenačuje način zavarovanja plačil občine – plačnice, kot je to že urejeno pri storitvi pomoč družini na domu ali v primeru plačila institucionalne oskrbe. V primeru oprostitve plačila invalidne osebe se po njeni smrti ta pravica poplača iz njenega premoženja. Lahko pa dediči invalidne osebe povrnejo dano pomoč, če želijo v celoti dedovati zapuščino po invalidni osebi. Prav tako je možna odpoved povračila te pomoči, če so dediči zapustnikov partner oziroma njegovi otroci, ki so tudi sami potrebni pomoči. V skladu z novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, se zapustnikovo premoženje omeji le do 2/3 prejete pomoči. Ta določba se je začela uporabljati s 1. 1. 2014. Navedeno pomeni, da se iz premoženja invalidne osebe povrne le 2/3 oprostitve plačila družinskega pomočnika.

Vam je ta spletna stran koristila?

Koristnost strani lahko ocenite večkrat, upoštevamo pa le vašo zadnjo oceno.

Dosedanje ocene (2):

Da

Ne

Delno