Pogosto vprašanje

V:
Ali potrebujem odvetnika za sestavo nadzorstvene pritožbe in kakšen je postopek?
O:
Stranke sodnega postopka imajo, v kolikor menijo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, na podlagi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) možnost uporabe pospešitvenih pravnih sredstev (nadzorstvena pritožba, rokovni predlog). Pri tem nadzorstvene pritožbe ni treba vložiti po odvetniku.

Stranka to stori tako, da na Ministrstvo za pravosodje ali neposredno na sodišče, ki obravnava zadevo, naslovi nadzorstveno pritožbo z vsemi obveznimi sestavinami:

- osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv stranke, naslov njenega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,
- osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv zastopnika ali pooblaščenca in naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež (če je nadzorstvena pritožba vložena preko odvetnika),
- navedbo sodišča, ki obravnava zadevo,
- opravilno številko zadeve ali datum vložitve zadeve na sodišče,
- navedbo okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem in
- lastnoročni podpis stranke, zastopnika ali pooblaščenca (ter priloženo pooblastilo, če nadzorstveno pritožbo vlaga odvetnik).

O nadzorstveni pritožbi odloča predsednik sodišča, ki nadzorstveno pritožbo lahko:

s sklepom zavrne, če:
- je očitno neutemeljena,
- če ugotovi, da sodišče ne odlaša z odločanjem,

oziroma jo s sklepom zavrže, če:
- ne vsebuje vseh obveznih sestavin oz. potrebnih podatkov.

Če nadzorstvene pritožbe ne zavrne ali je ne zavrže, lahko predsednik sodišča zahteva poročilo o razlogih za trajanje postopka in:

- stranko obvesti, da bodo v roku, ki ni daljši od štirih mesecev, opravljena ustrezna dejanja v postopku, oziroma bo v tem času izdana odločba,
- glede na stanje in naravo zadeve s sklepom odredi rok za izvedbo ustreznih dejanj v postopku,
- če je zadeva nujna ali tako narekujejo okoliščine, odredi njeno prednostno reševanje,
- če je do nepotrebnega odlašanja prišlo zaradi preobremenjenosti ali daljše odsotnosti sodnika, zadevo predodeli drugemu sodniku, predlaga dodelitev dodatnega sodnika ali v skladu z zakonom odredi druge ukrepe za zmanjšanje zaostanka.

Če je nadzorstveni pritožbi ugodeno, lahko stranka pri Državnem pravobranilstvu RS zahteva pravično zadoščenje:
- z izplačilom denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,
- s pisno izjavo Državnega pravobranilstva RS, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,
- z objavo sodbe, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Dodajamo, da nadzorstvene pritožbe ni možno vložiti v zadevi, v kateri je že bilo pravnomočno odločeno.



Več o nadzorstveni pritožbi si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za pravosodje.

Vam je ta spletna stran koristila?

Koristnost strani lahko ocenite večkrat, upoštevamo pa le vašo zadnjo oceno.

Dosedanje ocene (1):

Da

Ne

Delno