Pogosto vprašanje

V:
Nisem zadovoljen z izidom sodnega postopka. Ali lahko vložim nadzorstveno pritožbo?
O:
Nadzorstvena pritožba ni pravno sredstvo, ki bi ga stranka uporabila v primeru nezadovoljstva oziroma nestrinjanja z izdano sodbo, temveč gre za pospešitveno sredstvo, kar pomeni, da se pri odločanju presoja časovni, ne pa tudi vsebinski vidik reševanja zadeve.

Glede nestrinjanja z izdano sodbo velja, da so pristojnosti Ministrstva za pravosodje v razmerju do sodišč določene v Zakonu o državni upravi, Zakonu o sodiščih, Zakonu o sodniški službi, Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Sodnem redu. Po nobenem izmed naštetih aktov pa Ministrstvo za pravosodje kot upravni organ, ki je del izvršilne veje oblasti in kot takšen ločen od sodne veje oblasti, ne sme posegati v sodne postopke in ocenjevati dela in odločitev sodnikov, saj bi bilo vsako tako poseganje neustavno in nezakonito ter tudi v neskladju z mednarodnimi večstranskimi pogodbami s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Strogo in dosledno je namreč potrebno upoštevati ustavno načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo, ki ima dva pomembna elementa, to je ločitev posameznih funkcij oblasti in obstoj zavor in ravnovesij med njimi.

V odločitve in delo sodišč izvršilna veja oblasti ne more posegati in konkretno reševati zadev. Domnevne nepravilnosti sodišč v okviru sojenja lahko stranka uveljavlja v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ter v postopku z ustavno pritožbo in nenazadnje tudi v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Nepravilnost odločitve oziroma postopka pred odločitvijo, ki je vplivala na odločitev, smejo torej stranke uveljavljati le s pravnimi sredstvi. O teh pravnih sredstvih odločajo sodniki pritožbenih, vrhovnega in ustavnega sodišča ter Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so izbrani po v naprej določenih pravilih, o pravnih sredstvih pa odločajo na način in v obsegu, ki je določen v zakonu. Vse morebitne nepravilnosti oziroma krivice se torej lahko odpravijo le v skladu s predpisi in ustreznimi pravnimi sredstvi. Navedeno je predpisano zato, da bi se v vsakem sodnem sporu preprečile morebitne nepravilnosti oziroma kršitve predpisov in da bi se odločilo pravično in zakonito.

V delo in odločitve sodišč izvršilna veja oblasti, katere del je tudi Ministrstvo za pravosodje, ne more posegati in pravnomočnih odločitev ne more spreminjati. Veljavni Zakon o sodiščih namreč v 2. členu določa, da morajo pravnomočno odločbo sodišča spoštovati vse fizične in pravne osebe, sodišča ter drugi državni organi Republike Slovenije.

Vam je ta spletna stran koristila?

Koristnost strani lahko ocenite večkrat, upoštevamo pa le vašo zadnjo oceno.

Te strani ni še nihče ocenil.