Aktivnost Nadzorstvena pritožba nad delom pravosodnega organa

Če menite, da sodišče v vašem primeru po nepotrebnem odlaša z odločanjem, lahko vložite nadzorstveno pritožbo.

Nadzorstveno pritožbo lahko vložite sami ali prek pooblaščenca, če ste v sodnem postopku udeleženi kot stranka, kot udeleženec po zakonu, ki ureja nepravdni postopek, ali kot oškodovanec v kazenskem postopku.

Vloga za nadzorstveno pritožbo nad delom pravosodnega organa

 
Nadzorstvena pritožba je vloga, ki jo vložite pri sodišču, ki obravnava vašo zadevo, če menite, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem.
Možni načini oddaje:
  • po pošti
  • osebno

Nadzorstveno pritožbo vložite na sodišču, ki obravnava vašo zadevo, ali na Ministrstvu za pravosodje. Minister za pravosodje jo odstopi predsedniku pristojnega sodišča in zahteva poročilo o ugotovitvah in odločitvi. O nadzorstveni pritožbi odloča predsednik sodišča.


Predsednik sodišča nadzorstveno pritožbo s sklepom zavrne, če:

  • je očitno neutemeljena,
  • ugotovi, da sodišče ne odlaša z odločanjem.


Če predsednik sodišča:

  • zavrne nadzorstveno pritožbo kot neutemeljeno,
  • ugotovi, da sodišče ne odlaša nepotrebno z odločanjem,
  • na nadzorstveno pritožbo ne odgovori stranki v dveh mesecih,
  • v dveh mesecih ne pošlje obvestila stranki, v katerem je določen rok za posamezna postopkovna dejanja oziroma izdajo odločbe
  • ali če v rokih iz obvestila ali sklepa predsednika sodišča niso bila opravljena ustrezna postopkovna dejanja,


lahko stranka pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži predlog za določitev roka oziroma rokovni predlog.

Predsednik sodišča nadzorstveno pritožbo s sklepom zavrže, če:

  • ne vsebuje vseh obveznih sestavin oziroma potrebnih podatkov.


Če nadzorstvene pritožbe ne zavrne ali zavrže, lahko predsednik sodišča zahteva poročilo o razlogih za trajanje postopka in:


  • stranko obvesti, da bodo v roku, ki ni daljši od štirih mesecev, opravljena ustrezna dejanja v postopku, oziroma bo v tem času izdana odločba,
  • glede na stanje in naravo zadeve s sklepom odredi rok za izvedbo ustreznih dejanj v postopku,
  • če je zadeva nujna, ali tako zahtevajo okoliščine, odredi njeno prednostno reševanje,
  • če je do nepotrebnega odlašanja prišlo zaradi preobremenjenosti ali daljše odsotnosti sodnika, zadevo preda drugemu sodniku, predlaga dodelitev dodatnega sodnika ali v skladu z zakonom odredi druge ukrepe za zmanjšanje zaostanka.


Če je nadzorstveni pritožbi ugodeno, lahko pri Državnem pravobranilstvu zahtevate pravično zadoščenje:


  • z izplačilom denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,
  • s pisno izjavo Državnega pravobranilstva, da vam je bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,
  • z objavo sodbe, da vam je bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.


Udeleženi v postopku, ki ga vodi državni tožilec, lahko vložite nadzorstveno pritožbo tudi na državnem tožilstvu, če menite, da to neutemeljeno dolgo rešuje zadevo, oziroma neutemeljeno odlaša z delovanjem v postopku. Vložite jo na državnem tožilstvu ali na ministrstvu za pravosodje. Če je nadzorstvena pritožba vložena na ministrstvo, jo minister za pravosodje odstopi vodji tožilstva in zahteva poročilo o ugotovitvah in odločitvi.

Vam je ta spletna stran koristila?

Koristnost strani lahko ocenite večkrat, upoštevamo pa le vašo zadnjo oceno.

Dosedanje ocene (10):

Da

Ne

Delno