|
Carinski nadzor
|
Carinski nadzor pomeni splošne ukrepe carinskih organov, s katerimi se preprečuje neupravičeno ravnanje s carinskim blagom in zavaruje njegova istovetnost, dokler ni blago sproščeno v prost promet, kakor tudi zagotavlja spoštovanje drugih predpisov v zvezi s carinskim blagom.
|
|
Davčna stvar
|
Davčna stvar je stvar, o kateri se odloča v davčnem postopku in po pravilih Zakona o davčnem postopku.
|
|
Davčni organ
|
Davčni organ je organ, ki je pooblaščen za vodenje postopka in sprejem odločitve v davčni stvari.
|
|
Delna odločba
|
Delna odločba je odločba, ki se izda glede dela upravne zadeve, ker je za odločanje zrel le ta del, celotna upravna zadeva pa še ne.
|
|
Denarna terjatev
|
Denarna terjatev je obveznost osebe, ki je izražena v denarju.
|
|
Dispozitiv
|
glej Izrek
|
|
Dokaz
|
Dokaz je tisto dokazilo, ki ga uradna oseba vzame kot dokaz na osnovi katerega odloči.
|
|
Dokazovanje
|
Dokazovanje je proces zbiranja, navajanja in izpeljave dokazov z namenom, da se uradno osebo prepriča o resničnosti dejstev in okoliščin, na podlagi katerih se izda odločba. Dokazovati ni potrebno dejstev, ki so splošno znana (npr. zgodovinski dogodki ali splošna pravila, kot so matematični zakoni in podobno). Prav tako se ne dokazujejo pravna pravila. Kot dokaz (dokazilo, dokazno sredstvo) se v upravnem postopku lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja zadeve in kar ustreza posameznemu primeru, predvsem pa: listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. O tem, ali je potrebno kakšno dejstvo dokazovati, odloča uradna oseba, ki vodi postopek.
|
|
Dokončnost
|
Dokončnost je lastnost odločbe, zaradi katere zoper njo ni več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, to je pritožbe.
|
|
Dokument
|
Dokumenti so različni dokumenti strank in organov v upravnem postopku, kot so vloge, potrdila, dovoljenja, sklep, soglasje.
|
|
Dolžnost govoriti resnico
|
Dolžnost govoriti resnico je eno temeljnih načel Zakona o splošnem upravnem postopku, ki tudi od strank zahteva, da svoje izjave podajo po resnici.
|
|
Dopolnilna odločba
|
Dopolnilna odločba je posebna odločba, ki se izda o vprašanjih, ki v prejšnji odločbi še niso bila rešena.
|
|
Ekonomičnost postopka
|
Ekonomičnost postopka je načelo, ki govori, da je treba upravni postopek voditi s čim manjšimi stroški in čim hitreje, vendar to načelo ne sme vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe.
|
|
Elektronski medij
|
Elektronski medij je medij, kot na primer CD, disketa in podobno.
|
|
Elektronski podpis
|
Elektronski podpis je podpis v elektronski obliki, ki je v vseh pogledih enakovreden lastnoročnemu podpisu. Elektronski podpis ureja Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu.
|
|
Identično dejansko stanje
|
Identično dejansko stanje je izraz, ki mi pove, da gre za podoben problem, zadevo.
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo
|
Inšpekcijsko nadzorstvo je nadzorstvo nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov.
|
|
Inšpektor
|
Inšpektor je oseba, pooblaščena za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva.
|
|
Izjava stranke
|
Izjava stranke je ustna izjava stranke, ki se lahko vzame kot dokaz, če za ugotovitev določenega dejstva ni dovolj drugih dokazov. Gre za neke vrste skrajno sredstvo, ko zmanjka drugih dokazov (npr. če ni prič, listin itd.).
|
|
Izločitev uradne osebe
|
Izločitev uradne osebe pomeni, da zaradi nekaterih okoliščin (npr. zaradi sorodstva s stranko), ne more na stvari gledati neodvisno in nepristransko in zato ne more voditi postopka in odločati.
|
|
Izredna razveljavitev odločbe
|
Izredna razveljavitev odločbe je izredno pravno sredstvo, s katerim je mogoče razveljaviti izvršljivo odločbo, če bi bil z njo prizadet javni interes.
|
|
Izredno pravno sredstvo
|
Izredna pravna sredstva so pravna sredstva (npr. obnova postopka), ki jih je mogoče zahtevati ali izvajati v posebej predpisanih kršitvah.
|
|
Izrek
|
Izrek je del odločbe, kjer organ sporoči svojo odločitev v zadevi.
|
|
Izvedenec
|
Izvedenec (strokovnjak) je oseba, ki ima posebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, je pa potrebno za ugotovitev ali presojo pomembnega dejstva. Dokaz z izvedencem lahko določi uradna oseba, ki vodi postopek, ali pa ga zahteva stranka, če je pripravljena založiti znesek za stroške, ki nastanejo v zvezi s pripravo izvedeniškega mnenja. Uradna oseba, ki vodi postopek, s sklepom naroči izvedencu, o katerih dejstvih naj poda izvid (ugotovitve o dejstvih, do katerih je prišel s pregledom predmeta) in mnenje (na podlagi svojega znanja in izkušenj presodi dejstva, do katerih je prišel v izvidu). Izvedenec poda obrazloženo mnenje, ki mora biti nepristransko in v skladu s pravili znanosti in stroke. Praviloma se opravi izvedensko delo kar na ustni obravnavi. V zahtevnejših primerih uradna oseba, ki vodi postopek, naroči izvedencu, da pripravi pisen izvid in mnenje, ki ju je potrebno strankam vročiti pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Na naroku lahko uradna oseba, ki vodi postopek, in stranke postavljajo izvedencu vprašanja in zahtevajo pojasnila glede izvida in mnenja. 189. - 197. člen ZUP
|
|
Izvirna pristojnost
|
Izvirna pristojnost je pristojnost samoupravne lokalne skupnosti za zadeve, ki jih mora zagotavljati prebivalcem na podlagi ustave in zakona. Samoupravna lokalna skupnost se za opravljanje nalog izvirne pristojnosti financira iz lastnega proračuna.
|
|
Izvršba
|
Izvršba je dejanje v upravnem postopku, ki se opravi, če tisti, ki mu je bilo z odločbo nekaj naloženo, svoje obveznosti iz odločbe prostovoljno ne izpolni.
|
|
Izvršba po drugih osebah
|
Izvršba po drugih osebah je izvršba na podlagi nedenarnih obveznosti, ki se izvede po drugi osebi, na račun zavezanca - z izvšiteljem.
|
|
Izvršba s prisilitvijo
|
Izvršba s prisilitvijo je izvršba na podlagi nedenarnih obveznosti, ko mora zavezanec kaj storiti, dopustiti ali opustiti. Izvede se tako, da upravni organ sili zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarnim kaznovanjem.
|
|
Izvršba v zavarovanje
|
Izvršba v zavarovanje je izvršba, ki ima za cilj zavarovati izpolnitev obveznosti, o kateri se je že odločalo, vendar upravni akt še ni izvršljiv.
|
|
Izvršilni naslov
|
Izvršilni naslov je npr. izvršljiva odločba, sklep ali zapisnik o poravnavi, ki je bil izdan v upravnem postopku.
|
|
Izvršitelj
|
Izvršitelj je oseba, ki je po Zakonu o splošnem upravnem postopku ali Zakonu o izvršbi in zavarovanju pooblaščena za opravljanje izvršb.
|
|
Izvršljivost
|
Izvršljivost pomeni lastnost odločbe, ki dopušča zahtevati njeno prisilno izpolnitev.
|
|
Javna listina
|
Javne listine so tiste listine, ki jih v predpisani obliki in vsebini izdajajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti in dokazujejo tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Javna listina je lahko tudi računalniški zapis. Velja domneva, da je tisto, kar je zapisano v listini, resnično. Zasebne listine so vse ostale listine, ki niso javne. Za zasebne listine ne velja domneva, da je tisto, kar se v njej potrjuje ali določa, resnično.
|
|
Javna služba
|
Javna služba je poseben režim opravljanja neke dejavnosti, katere zagotavljanje je v interesu vseh, npr. zagotavljanje pitne vode.
|
|
Javnopravna stvar
|
O javnopravni stvari govorimo, kadar neko vprašanje urejajo predpisi javnega prava, to je prava, ki ureja razmerja, odnose, pravice in obveznosti na področjih, ki so v interesu skupnosti kot celote.
|
|
Kolegijski organ
|
Kolegijski organ je organ, v katerem o upravni zadevi odloči več uradnih oseb (občinski svet, vlada, nadzorni svet neke javne službe ali nosilca javnih pooblastil).
|
|
Krajevna pristojnost
|
Krajevna pristojnost nam pove, na katerem območju (delu ozemlja) ima določen organ pravico in dolžnost opravljati naloge, za katere je stvarno pristojen. Krajevna pristojnost je določena s predpisi o teritorialni organizaciji državne uprave in organizaciji posameznih organov. Več o tem zveza na predpise.
|
|
Listina
|
Listine so tisti dokumenti, ki jih je treba skladno z materialnimi predpisi priložiti k vlogi, zato da bi bila le-ta popolna. Listine so tudi tisti dokumenti, ki jih stranka izroči kot dokazno sredstvo v upravnem postopku ali pa jih preskrbi organ. Listine se lahko izročijo npr. v izvirniku, v overjenem prepisu, v navadnem prepisu ali kot fotokopija (uradna oseba lahko zahteva, da stranka pokaže izvirnik). Kot listina se šteje tudi sporočilo organu, kje v računalniški bazi podatkov se nahaja računalniški zapis. Listine so lahko glede na to, kdo jih izdaja, javne in zasebne listine.
|
|
Ministrstvo, pristojno za upravo
|
Ministrstvo za javno upravo
|
|
Molk organa
|
Molk organa nastopi, ko mi organ ne izda in vroči odločbe/sklepa v zakonsko predpisanem roku. Šteje se, kot da je bila moja zahteva zavrnjena, zato lahko vložim pritožbo.
|
|
Monokratičen organ
|
Monokratičen organ je organ, katerega vodi predstojnik, ki ima pravico voditi postopke in v njih odločati.
|
|
Načelo materialne resnice
|
Načelo materialne resnice zavezuje organ, da po resnici ugotovi vsa dejstva in s tem resnično dejansko stanje, potrebno za izdajo pravilne odločbe. Pove, da je le izjemoma mogoče odločati na podlagi verjetnosti, kadar zakon to dopušča.
|
|
Načelo zakonitosti
|
Načelo zakonitosti je načelo, ki od organa, ki vodi postopek in odloča, terja, da ravna na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov. To pa pomeni, da mora voditi postopek v skladu s procesnimi predpisi in da mora odločati le v skladu z materialnim predpisom.
|
|
Nadzorstvena pravica
|
Nadzorstvena pravica pomeni hierarhični nadzor nad zakonitostjo na prvi in drugi stopnji izdanih posamičnih upravnih aktov.
|
|
Narok
|
Narok se uporablja za razpis ustne obravnave ali ogleda. Bistvo naroka je v naprej določen termin, na katerega so vabljene stranke in drugi udeleženci v postopku.
|
|
Naslovnik
|
Naslovnik je oseba, ki mu je uradno pisanje namenjeno.
|
|
Nasprotna stranka
|
Nasprotna stranka je stranka, ki tudi sodeluje v istem upravnem postopku, vendar je njen namen doseči cilj, ki je drugačen od našega. Gre za stranko s povsem nasprotnim interesom od stranke.
|
|
Nedenarna obveznost
|
Nedenarna obveznost je obveznost, ki ni izražena v denarju - npr. odstranitev nedovoljene gradnje.
|
|
Nepopolna vloga
|
Nepopolna je vloga, ki ne vsebuje vseh potrebnih prilog, ki jih določajo materialni predpisi.
|
|
Nepristojen organ
|
Nepristojen organ je organ, ki npr. ni pristojen za sprejem vloge. Pristojnost organov je določena s predpisi.
|
|
Nerazumljiva vloga
|
Nerazumljiva vloga je vloga, iz katere ni mogoče razbrati, kaj vložnik zahteva.
|
|
Ničnost odločbe
|
Ničnost odločbe pomeni, da so na njej nastali pravni učinki neveljavni. Taka odločba ima enake posledice kot odprava odločbe.
|
|
Nosilec javnega pooblastila
|
Nosilci javnih pooblastil so javne agencije, javna podjetja, javni zavodi, zbornice, gospodarske družbe, posamezniki itd., ki z zakonom pridobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih upravnih nalog.
|
|
Nujni ukrepi v javnem interesu
|
Nujni ukrepi v javnem interesu so ukrepi, ki se lahko izvedejo, kadar obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti.
|
|
Obnova postopka
|
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki je usmerjeno v izvajanje novih dokazov v upravni zadevi, ki je bila predmet končanega upravnega postopka.
|
|
Obrazec
|
Obrazec je v naprej pripravljena tiskana vloga, npr. obrazec za odmero dohodnine.
|
|
Obrazložitev
|
Obrazložitev je obvezna sestavina odločbe, v določenih primerih pa tudi sklepa. V obrazložitvi se utemelji dispozitiv, tako da se pokaže, na kakšen način je bilo ugotovljeno dejansko stanje in kateri predpisi so bili uporabljeni (tudi kako) za oblikovanje izreka.
|
|
Odločba
|
Odločba je posamičen upravni akt, s katerim pristojni organ odloči o pravicah in obveznostih strank.
|
|
Odložitev izvršbe
|
Odložitev izvršbe je začasno zadržanje izvršbe oziroma prekinitev že začetega postopka izvršbe.
|
|
Odprava odločbe po nadzorstveni pravici
|
Odprava odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, s katerim organ, ki je pristojen za nadzor nad organom, ki je odločbo izdal, odpravi to odločbo zaradi v zakonu naštetih nepravilnosti.
|
|
Odprava odločbe/sklepa
|
Odprava odločbe pomeni, da se z njo odpravijo tudi pravne posledice, ki so na podlagi nje nastale.
|
|
Ogled
|
Ogled je eno izmed dokaznih sredstev, ki ga lahko izvede uradna oseba, da bi neposredno zaznala pomembna dejstva, ki so potrebna za odločitev v upravi zadevi.
|
|
Organ
|
Izraz organ se uporablja v upravnem postopku za državne upravne organe, kot so upravne enote, ministrstva, organi v sestavi ministrstev, za druge državne organe, ki niso upravni organi, kadar zakon določa, da lahko odločajo v upravnih zadevah (npr. državni zbor), za organe samoupravnih lokalnih skupnosti (občinski, mestni in pokrajinski organi) ali nosilce javnih pooblastil (javne agencije, javna podjetja, javni zavodi, zbornice, gospodarske družbe, posamezniki itd., ki imajo javno pooblastilo za opravljanje določenih upravnih nalog).
|
|
Osebna vročitev
|
Osebna vročitev pomeni, da se pisanje ne sme vročiti posredno (npr. družinskim članom), ampak neposredno v roke naslovniku pisanja.
|
|
Pisna vloga
|
Pisna vloga je vloga, ki mora biti podana v pisni obliki (npr. vloga za gradbeno dovoljenje).
|
|
Pooblastilo za zastopanje
|
Pooblastilo za zastopanje je pooblastilo, ki dokazuje obstoj razmerja med pooblastiteljem in pooblaščeno osebo za zastopanje.
|
|
Pooblaščena uradna oseba
|
Pooblaščena uradna oseba je tista oseba, zaposlena pri organu, ki jo pooblasti predstojnik organa s posebnim pooblastilom za odločanje v posameznih vrstah zadev ali za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo odločbe.
|
|
Pooblaščenec
|
Pooblaščenec zastopa stranko v postopku, razen pri dejanjih, ko mora stranka dati izjavo sama.
|
|
Pooblaščenec za vročitve
|
Pooblaščenec za vročitve je pooblaščenec, ki se mu lahko vroči pisanje, ki bi mi moralo biti vročeno osebno. Z vročitvijo pooblaščencu za vročitve se šteje, da mi je bilo pisanje vročeno.
|
|
Poravnava
|
Če je v postopku udeleženih več strank z nasprotujočimi zahtevki, se lahko medsebojno dogovorijo in poravnajo, zato nadaljnji postopek postane nepotreben. Rečemo, da pride do poravnave. V takem primeru ni potreben nadaljnji postopek, zato uradna oseba postopek ustavi s sklepom in ne gre za odločanje v upravnem postopku.
|
|
Posamičen upravni akt
|
Posamičen upravni akt je akt, kot npr. sklep ali odločba, ki sta namenjena odločanju o konkretni zadevi.
|
|
Posebni ugotovitveni postopek
|
Posebni ugotovitveni postopek je postopek, ki se vselej opravi, kadar je za odločitev potrebno, npr. z zaslišanjem, ogledom ali ustno obravnavo razjasniti okoliščine, da bi lahko organ odločil.
|
|
Poslovna sposobnost
|
Poslovna sposobnost pomeni, da sme fizična oseba sama, s svojimi dejanji, prevzemati pravice in obveznosti oziroma da sme pravna oseba sklepati posle v okviru svoje registrirane dejavnosti. Fizična oseba postane praviloma popolnoma poslovno sposobna z dopolnjenimi 18 leti, lahko tudi prej (npr. če sklene zakonsko zvezo). V določenih primerih (npr. duševne bolezni) je lahko po odločbi sodišča posamezniku delno ali v celoti odvzeta poslovno sposobnost. Pravna oseba postane poslovno sposobna z vpisom v sodni register.
|
|
Poslovni čas
|
Poslovni čas ne pomeni uradne ure. To je delovni čas v katerem npr. uradna oseba dela pri organu (8 ur dnevno). Poslovni čas mora biti vidno javno objavljen, saj mora biti v poslovnem času odprto tudi vložišče.
|
|
Postopek na drugi stopnji
|
Postopek na drugi stopnji je postopek v zvezi s pritožbo. Postopek v zvezi s pritožbo se začne z dnem, ko vložim pritožbo, in konča z izdajo in vročitvijo odločbe, s katero pristojni organ (npr. ministrstvo, župan) odloči o pritožbi.
|
|
Postopek na prvi stopnji
|
Postopek na prvi stopnji je postopek, ki poteka pred pristojnim organom (npr. upravno enoto, občino) od dneva, ko je vložena moja zahteva oziroma ko začne upravni organ postopek po uradni dolžnosti, do izdaje in vročitve odločbe ali sklepa, s katerim organ ustavi postopek.
|
|
Poštena uporaba pravic
|
Poštena uporaba pravic je izvajanje pravic na način, ki ne pomeni zlorabe pravic, ki jih dajejo predpisi.
|
|
Potrdilo o izvršljivosti
|
Potrdilo o izvršljivosti je potrdilo organa, da je odločba izvršljiva.
|
|
Potrdilo o podatkih iz uradnih evidenc
|
Pojem potrdilo obsega potrdila in druge listine, kot so npr. izpiski in certifikati, o dejstvih, o katerih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil uradno evidenco. Takšna potrdila o dejstvih, ki se ujemajo s podatki iz uradne evidence, veljajo za javne listine. Potrdila se praviloma izdajo stranki na ustno zahtevo istega dne, ko je stranka zahtevala izdajo potrdila, najpozneje pa v 15 dneh. Če organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila, mora izdati o tem posebno odločbo. Če v 15 oziroma 30 dneh od dneva vložitve zahteve ne izda potrdila in če tudi ne izda in ne vroči stranki odločbe o zavrnitvi zahteve, se šteje, da je zahtevo zavrnil (molk organa). Če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, misli, da potrdilo, ki ji je bilo izdano, ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine. Organ mora izdati posebno odločbo, če zavrne zahtevo stranke za spremembo oziroma za novo potrdilo. Tudi v tem primeru velja rok 15 dni od dneva, ko je stranka zahtevala novo potrdilo; če organ odločbe ne izda v omenjenem roku, se šteje, da je zahtevo zavrnil. 179. člen ZUP
|
|
Potrdilo o prejemu vloge
|
Potrdilo o prejemu vloge je potrdilo, ki mi ga organ izda in dokazuje, da je organ vlogo prejel.
|
|
Pouk o pravnem sredstvu
|
Pouk o pravnem sredstvu je pojasnilo o vrstah pravnih sredstev in načinu njihovega uveljavljanja. Pravni pouk je pojasnilo o pravicah naslovljene osebe v zvezi s sklepom/odločbo. Z njim stranki organ pove, kakšno pravno sredstvo lahko vloži, v katerem roku, pri katerem organu in na kateri organ (s polnim naslovom) jo mora nasloviti, koliko je potrebno plačati takse, in na kakšen način jo lahko vložimo.
|
|
Poziv k dopolnitvi vloge
|
glej Poziv za odpravo pomanjkljivosti
|
|
Poziv za odpravo pomanjkljivosti
|
Poziv za odpravo pomanjkljivosti je dopis organa stranki, da odpravi pomanjkljivosti v vlogi. Takšen poziv mora vedno vsebovati rok, v katerem je potrebno odpraviti pomanjkljivosti.
|
|
Pravica pritožbe
|
Pravica pritožbe pomeni, da lahko izpodbijam akt organa (npr. izdajo odločbe). Pravica ni zagotovljena v vseh primerih.
|
|
Pravna država
|
Pravna država je država, kjer je ravnanje tistih, ki izvršujejo oblast (torej odločajo o pomembnih stvareh), urejeno s pravnimi pravili.
|
|
Pravna pomoč
|
Pojem pravne pomoči se uporablja v upravnem postopku v smislu pomoči, ki si jo nudijo organi med seboj. Gre za primere, ko je treba posamezna dejanja v postopku opraviti izven območja pristojnega organa. Organ zaprosi kakšen drug organ, lahko tudi tuj organ, da opravi posamezno dejanje, ali sodišče, da mu pošlje dokument, ki ga potrebuje v upravnem postopku. Za pomoč stranki v upravnem postopku glej točko Kdo nudi pomoč strankam v upravnem postopku.
|
|
Pravni interes
|
V upravnem postopku oseba izkaže svoj pravni interes s tem, da zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna (direktna) osebna korist, ki ima podlago v zakonu ali drugem predpisu, ki jo mora stranka izkazati.
|
|
Pravni pouk
|
glej Pouk o pravnem sredstvu
|
|
Pravno sredstvo
|
Pravno sredstvo je sredstvo, s katerim nasprotujem odločitvi organa. Pravno sredstvo je lahko redno (npr. pritožba) ali izredno (npr. obnova postopka).
|
|
Pravnomočnost
|
Posamičen upravni akt je pravnomočen, ko zoper njega ni več možna pritožba in ni mogoče v zvezi z njo sprožiti upravnega spora.
|
|
Pravočasnost
|
Pravočasnost pomeni, da je bila npr. pritožba vložena v predpisanem roku.
|
|
Predhodno vprašanje
|
Predhodno vprašanje je takšno vprašanje, na katerega naleti organ med postopkom, ki ga je potrebno rešiti preden lahko odloči o konkretni zadevi. Vprašanje predstavlja samostojno pravno celoto, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa. ZUP 147. - 152. člen
|
|
Predstojnik organa
|
Predstojnik organa je vodja organa, ki odgovarja za njegovo delo in zanj zakon določa pooblastila, pogoje in obveznosti. Predstojnik organa je tako npr. predstojnik upravne enote.
|
|
Prekinitev postopka
|
Prekinitev postopka je stanje v upravnem postopku, ko prenehajo teči vsi postopkovni roki (tudi rok za izdajo odločbe). Postopek se prekine, ko nastopijo razlogi, ki jih ZUP izrecno navaja, in se o tem izda sklep. Poznamo pa tudi razne prekinitve, ko se uradna oseba odloči in prekine ogled, ustno obravnavo ali zaslišanje, zaradi motenja miru, nenadne slabosti strank in podobno, vendar taka prekinitev ne prekine roka za izdajo odločbe.
|
|
Prenesena pristojnost
|
Prenesena pristojnost je pristojnost samoupravne lokalne skupnosti za zadeve iz pristojnosti države, ki jih ta z zakonom prenese na občinsko, mestno ali pokrajinsko raven. Za izvajanje prenesenih pristojnosti država samoupravnim lokalnim skupnostim nudi finančna sredstva.
|
|
Prenos pristojnosti
|
Prenesena pristojnost je pristojnost samoupravne lokalne skupnosti za zadeve iz pristojnosti države, ki jih ta z zakonom prenese na občinsko, mestno ali pokrajinsko raven. Za izvajanje prenesenih pristojnosti država samoupravnim lokalnim skupnostim nudi finančna sredstva.
|
|
Prepozna vloga
|
Prepozna vloga je vloga, ki ni vložena v roku, ki ga predpisuje zakon.
|
|
Priča
|
Priča je, kdor ve nekaj o dejstvih, ki so pomembna za odločitev v upravni zadevi. Pričo se povabi na ustno obravnavo, da odgovarja na vprašanja in pove po resnici, kakšna dejstva je zaznala. Oseba, ki jo organ povabi, je dolžna pričati, razen v zakonsko določenih primerih, ko lahko odkloni odgovore na posamezna vprašanja (npr. zaradi sorodstvenega razmerja, varovanja poslovne ali poklicne skrivnosti itd.). Ni pa dovoljeno zasliševati priče, ki bi s pričanjem lahko izdala uradno ali državno skrivnost. Kot priča pa tudi ne more sodelovati uradna oseba, ki vodi postopek. Če priča, ki je bila pravilno vabljena, svoje odsotnosti ne opraviči, ali če brez dovoljenja zapusti kraj, kjer bi morala biti zaslišana, se jo lahko privede s silo, pri čemer plača tudi stroške privedbe, lahko pa se jo tudi kaznuje z denarno kaznijo. Pričo se lahko kaznuje z enako denarno kaznijo tudi, če pride, pa brez opravičenega razloga noče pričati. Poleg denarne kazni se lahko priči naloži tudi povrnitev stroškov, ki so nastali zato, ker ni prišla ali ni hotela pričati. Zoper sklep o stroških ali o denarni kazni se lahko priča pritoži. Sklepa se odpravita, če priča pozneje opraviči svoj izostanek oziroma če je pozneje pripravljena pričati.
|
|
Pristojnost
|
Pristojnost je pravica in dolžnost organa, da vodi postopek in odloči v določeni zadevi. Pristojnost pomeni pooblastilo, ki ga daje zakon določenemu organu, da lahko opravlja naloge, kot so sprejemanje vlog, odločanje in podobno. Pristojnost za delovanje upravnih organov je določena s predpisi.
|
|
Pritožba
|
Pritožba je redno pravno sredstvo zoper odločbo, ki jo je izdal upravni organ in se lahko vloži le v zakonu določenem roku. Pritožba je vloga, ki jo vložim pri upravnem organu, kadar nisem zadovoljen z izdano odločbo ali sklepom in sem mnenja, da je nepravilna ali nezakonita.
|
|
Procesna sposobnost
|
Procesna sposobnost je sposobnost stranke, da lahko sama veljavno opravlja dejanja v postopku. Procesna sposobnost se praviloma pridobi s polnoletnostjo.
|
|
Procesni položaj
|
Procesni položaj strank so pravice in obveznosti strank, ki jih imajo te v postopku pred organi.
|
|
Prosta presoja dokazov
|
Prosta presoja dokazov pomeni, da uradna oseba pri ocenjevanju dokazov ni vezana na dokazne standarde, ki bi mu predpisovali, kako naj posamezen dokaz ovrednoti, ter da sama odloča o tem, katera dejanja bo opravila v postopku, ne glede na zahteve strank.
|
|
Prosti preudarek
|
Odločanje po prostem preudarku pomeni, da ima uradna oseba kljub temu, da izpolnjujem zakonske pogoje, možnost drugače odločiti o vlogi (npr. pridobitev orožnega lista).
|
|
Prostorska omejitev pristojnosti
|
Prostorska omejitev pristojnosti pomeni, da vsak organ opravlja svoje uradno delo v mejah svojega območja, delo na območju drugega organa lahko opravlja le izjemoma.
|
|
Prošnja
|
Prošnja je vloga, ki jo vložim, kadar lahko organ po prostem preudarku odloči o moji vlogi in ne morem utemeljeno pričakovati uspeha.
|
|
Prva stopnja
|
Prvo stopnjo predstavlja odločitev, ki jo sprejme organ, ki je pristojen za odločanje v konkretni zadevi in se zoper njo praviloma lahko pritožimo. O pritožbi odloča drug organ in ne tisti, ki je odločbo izdal.
|
|
Razveljavitev odločbe/sklepa
|
Razveljavitev pomeni, da učinki odločbe/sklepa, ki so že nastali, ostanejo v veljavi, vendar na podlagi razveljavljene odločbe/sklepa ne morejo nastati novi učinki.
|
|
Redno pravno sredstvo
|
Redno pravno sredstvo je pritožba.
|
|
Rok
|
Rok je določen čas, ki mora ali pa ne sme preteči, da se lahko opravi določeno dejanje: npr. rok za vložitev pritožbe.
|
|
Sklep
|
Sklep je posebna vrsta posamičnega upravnega akta, s katerim se odloči o vprašanjih, o katerih se ne odloči z odločbo (sklep o dovolitvi izvršbe), in o posameznih postopkovnih vprašanjih (npr. izločitev uradne osebe). Vendar pa je lahko sklep tudi akt odločanja o pravici ali obveznosti, kadar zakon tako določa.
|
|
Sklep o dovolitvi izvršbe
|
Sklep o dovolitvi izvršbe je sklep, s katerim organ dovoli izvršbo, ker je odločba postala izvršljiva.
|
|
Skrajšani ugotovitveni postopek
|
Skrajšani ugotovitveni postopek je postopek, ki se izvede, kadar za izdajo odločbe ni potrebno opraviti dejanj za razjasnitev okoliščin pred izdajo odločbe (npr. kadar se odloča na podlagi javne listine).
|
|
Skupni predstavnik
|
Skupni predstavnik je stranka, ki jo morajo postaviti stranke izmed sebe, če jih nastopa več (dve ali več strank) skupaj v isti zadevi (npr. več lastnikov stanovanjskega bloka). Namesto skupnega predstavnika lahko postavijo skupnega pooblaščenca tako, da vse stranke pooblastijo istega pooblaščenca za zastopanje v konkretni zadevi. Če stranke tega ne storijo, lahko organ, ki vodi postopek, sam s sklepom določi skupnega predstavnika. Stranke v vsakem primeru, tudi če je organ določil skupnega predstavnika, obdržijo pravico samostojno vlagati pritožbo in uporabljati druga pravna sredstva.
|
|
Sodna izvršba
|
Sodna izvršba je izvršba, ki se opravi za prisilno izterjavo iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika v družbi. Sodno izvršbo opravi sodišče po pravilih za sodno izvršitev.
|
|
Spor o pristojnosti
|
Spor o pristojnosti je lahko pozitiven (več organov si lasti pristojnost za odločanje v upravni zadevi) ali negativen (vsi organi zavračajo pristojnost).
|
|
Stek pristojnosti
|
Stek pristojnosti pomeni, da sta krajevno pristojna dva stvarno pristojna organa. Načeloma je v takem primeru pristojen tisti organ, ki je prvi uvedel postopek, če se organa ne dogovorita drugače.
|
|
Stranka
|
Stranka v upravnem postopku je oseba, na zahtevo katere se je uvedel postopek, zoper katero teče postopek. Stranka je lahko vsaka fizična oseba (posameznik, samostojni podjetnik) in pravna oseba (gospodarska družba, društvo) in druge osebe, ki so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Tu so mišljene osebe, ki niso niti fizične niti pravne osebe, na primer vas, naselje, ulica, skupina oseb.
|
|
Stranski udeleženec
|
Stranski udeleženci so osebe, ki se lahko udeležijo postopka za zaščito svojih interesov in pravnih koristi, to je neposrednih osebnih koristi, ki imajo podlago v zakonu ali v drugem predpisu. V postopku imajo enake procesne pravice in obveznosti kot stranka. Najbolj tipične koristi, ki jih uveljavljajo stranski udeleženci, so: odvzem svetlobe, odvzem sonca, odvzem pogleda. Lahko vložijo tožbo pred civilnim sodiščem (na primer zahteva plačilo za zmanjšano vrednost zemljišča, hiše).
|
|
Strokovni pomočnik
|
Strokovni pomočnik je oseba, ki jo lahko stranka pripelje, da ji bo dajal strokovno pomoč v zvezi s predmetom postopka. Strokovni pomočnik ni zastopnik.
|
|
Stroški postopka
|
Stroški upravnega postopka so stroški, ki nastanejo organu ali stranki zaradi postopka ali med postopkom. Mednje prištevamo na primer potne stroške, stroške za oglase, oglede, tolmače, izgubo dohodka in podobno.
|
|
Stvarna pristojnost
|
Stvarna pristojnost nam pove, katere naloge opravljajo določeni organi. Stvarna pristojnost se nanaša na delovno področje organov in je določena v zakonu, ki ureja upravni postopek, v predpisih, s katerimi so urejena posamezna upravna področja, ter v predpisih, ki določajo organizacijo in delovna področja posameznih organov.
|
|
Taksna oprostitev
|
Taksna oprostitev je oprostitev plačila upravnih taks.
|
|
Taksni zavezanec
|
Taksni zavezanec oziroma zavezanec za plačilo takse je tisti, ki s svojo vlogo sproži postopek oz. na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti.
|
|
Tolmač
|
Tolmač (prevajalec) je izvedenec za jezik. V upravnem postopku je lahko postavljen, če katera od strank ne zna jezika, v katerem teče postopek, ali če ima katera od strank pravico spremljati potek postopka v svojem jeziku. Tolmač se tudi postavi, če je katera od strank gluha ali nema, pa z njo ni mogoča pisna komunikacija.
|
|
Tujec
|
Tujec je oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije.
|
|
Ugovor
|
Ugovor je posebna vrsta vloge, podobna pritožbi, ki jo obravnavajo zakoni, ki urejajo posebne upravne postopke. Ugovor vložim takrat, ko nisem zadovoljen z odločbo ali sklepom, ko zakon tako določa.
|
|
Upravna enota
|
Upravna enota je eden izmed organov, ki vodi največ upravnih postopkov v upravnem postopku.
|
|
Upravna izvršba
|
Upravna izvršba pomeni izvršitev denarnih ali nedenarnih obveznosti iz odločbe, ki se opravi zavezancu, ki prostovoljno ne ravna v skladu z odločbo.
|
|
Upravna storitev
|
Upravna storitev je storitev, ki jo posamezniku nudi organ, npr. izdaja osebne izkaznice, izdaja gradbenega dovoljenja...
|
|
Upravna taksa
|
Upravna taksa je taksa, ki jo je potrebno plačati pri poteku upravnega postopka, in pomeni le delni prispevek stranke k poravnavanju stroškov organa za vodenje upravnih postopkov.
|
|
Upravna zadeva
|
O upravni zadevi govorimo, kadar gre za zadevo, ki predstavlja pravico, obveznost ali pravno korist, ki spada v določeno upravno področje. Krajše lahko rečemo, da gre za upravno zadevo vedno, kadar obstaja nasprotovanje med zasebno in javno koristjo.
|
|
Upravni inšpektor
|
Upravni inšpektor je oseba, ki ima pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva.
|
|
Upravni postopek
|
Upravni postopek je postopek, po katerem morajo postopati državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah in obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Upravni postopek je celota opravil, ki jih opravi uradna oseba zato, da lahko odloči v konkretni zadevi.
|
|
Upravni spor
|
Upravni spor je sredstvo za zagotavljanje sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov, skupin oseb in pravnih oseb proti odločitvam in dejanjem organov, ki odločajo v upravnih postopkih.
|
|
Uradna dolžnost
|
Organ postopa po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. To pomeni, da se postopek sproži ne glede na ravnanje morebitnih strank.
|
|
Uradna oseba
|
V upravnem postopku se izraz uradna oseba uporablja, kadar govorimo o pooblaščeni uradni osebi.
|
|
Uradne ure
|
Uradne ure je čas v okviru poslovnega časa organa in so namenjene obravnavanju strank. Uradne ure morajo biti objavljene na vidnem mestu.
|
|
Uradni jezik
|
Uradni jezik je jezik, v katerem organi vodijo upravni postopek in odločajo v postopku. Na celotnem področju Republike Slovenije je uradni jezik slovenščina, na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.
|
|
Uradni zaznamek
|
Uradni zaznamek je poseben sestavek v dokumentu z navedbo datuma, ki ga napiše in podpiše uradna oseba o manj pomembnih dejanjih in izjavah strank (pri tem pa mora biti zelo pazljiva, ko se odloča, o tem, kaj je v konkretnem primeru "manj pomembno", kar bi lahko bilo po nekaj letih "zelo pomembno") in drugih oseb, ki bistveno ne vplivajo na odločitev o zadevi. Kot uradni zaznamek se zaznamujejo tudi glavna vsebina pri vodenju postopka, kadar ni obravnave, sporočilih, uradnih zapažanjih, ustnih navodilih in ugotovitvah ter o okoliščinah, ki se tičejo samo notranjega dela organa, pri katerem teče postopek. Uradni zaznamek v upravnem postopku nima dokazne vrednosti, in z njim ni mogoče ničesar dokazovati.
|
|
Uslužbenec
|
Uslužbenec je zaposlena oseba pri organu, ki pa ni nujno uradna oseba.
|
|
Ustavitev izvršbe
|
Ustavitev izvršbe pomeni, da se izvršba ustavi, odpravijo se tudi že opravljena izvršilna dejanja.
|
|
Ustavitev postopka
|
Ustavitev upravnega postopka pomeni formalni konec postopka. O zadevi, ki je bila predmet ustavljenega postopka, ne more biti več odločeno v tem upravnem postopku. To pa ne preprečuje, da se ne bi kasneje odločalo v drugem upravnem postopku.
|
|
Ustna obravnava
|
Ustna obravnava je del upravnega postopka, ki ima za cilj razjasnitev zadeve.
|
|
Ustna vloga
|
Ustna vloga je vloga, ki jo pri organu vložim ustno na zapisnik.
|
|
Uvod odločbe
|
Uvod odločbe je vsebina odločbe, v kateri so navedeni organ, ki odločbo izdaja, osebno ime stranke ali pooblaščenca ali zakonitega zastopnika, pravna podlaga za izdajo odločbe in kratka označba, za kakšno zadevo gre.
|
|
Vabilo
|
Vabilo je sredstvo, s katerim me organ povabi zaradi sodelovanja pri določenem dejanju.
|
|
Vabljenje
|
Povabljeni se mora odzvati vabilu. Če povabljeni zaradi bolezni ali iz kakšnega drugega opravičenega vzroka ne more priti, mora to takoj po prejemu vabila sporočiti organu, ki mu je vabilo poslal, če nastane vzrok pozneje, pa takoj, ko zanj zve. Če tisti, ki mu je bilo vabilo pravilno vročeno, na vabilo ne pride in izostanka ne opraviči, se lahko privede, poleg tega pa tudi kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 tolarjev. Tak ukrep se sme uporabiti samo, če je bilo v vabilu navedeno, da se bo uporabil. Če nastanejo zaradi neopravičenega izostanka povabljenega stroški v postopku, se lahko določi, da jih trpi tisti, ki je izostal. Sklep o privedbi, o kazni ali o plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek, v soglasju z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o zadevi, pri zaprošenem organu pa v soglasju z njegovim predstojnikom oziroma z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o podobnih zadevah. Zoper tak sklep je dovoljena posebna pritožba.
|
|
Vloga
|
Vloge so obrazci, izjave, opozorila ... Vloga pa ni vabilo, opomin, odločba, sklep, nalog, odredba.
|
|
Vloge na obrazcih
|
Vloge na obrazcih so vloge, ki jih lahko vložimo na vnaprej pripravljenem obrazcu.
|
|
Vloge na predpisanih obrazcih
|
Vloge na predpisanih obrazcih so vloge, ki jih je treba vložiti na z zakonom predpisanem obrazcu.
|
|
Vložišče
|
Vložišče je služba pri organu, kjer lahko podajam vloge in o tem pridobim potrdilo.
|
|
Vložnik
|
Vložnik je tisti, ki vloži vlogo pri organu. Vlogo lahko vloži vsakdo, ki je lahko stranka v upravnem postopku, torej fizična oseba (posameznik, samostojni podjetnik); pravna oseba (npr. gospodarska družba, društvo); skupina oseb (npr. naselje, vas, skupnost lastnikov v večstanovanjski hiši), ki je nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Tu so mišljene osebe, ki niso niti fizične niti pravne osebe. Vlogo lahko vloži tudi zastopnik ali pooblaščenec in nekatere osebe, ki sicer niso prave stranke v upravnem postopku, imajo pa takšne pravice in dolžnosti kot stranke, kot so državni tožilec, državni pravobranilec in drugi državni organi, ki so po zakonu upravičeni zastopati javne koristi v upravnem postopku. Poleg naštetih oseb lahko vloge vlagajo stranski udeleženci, torej tiste osebe, ki vstopijo v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.
|
|
Vrnitev v prejšnje stanje
|
Vrnitev v prejšnje stanje je institut, ki stranki, ki je zamudila rok za opravo nekega dejanja iz razloga, za katerega ni kriva sama, omogoča, da vrne postopek v stanje pred zamudo in tako ponovno pridobi pravico opraviti zamujeno dejanje. Stranka lahko npr. vloži pritožbo, za katero je zamudila rok.
|
|
Vročanje
|
Vročanje predstavlja dejanje organa oziroma neke druge osebe, s katerim stranki izroči odločbo, sklep ali kaj drugega.
|
|
Vročilnica
|
Vročilnica je listina o vročitvi pisanja naslovniku, ki jo podpiše vročevalec in naslovnik.
|
|
Vzdrževanje reda
|
Vzdrževanje reda je trud organa, ki skrbi, da bi upravni postopek potekal brez nepotrebnih motenj. Zato ima organ na voljo prisilna sredstva (opomin, odstranitev od dejanja, denarno kaznovanje).
|
|
Začasna odločba
|
Začasna odločba je odločba, ki jo organ izda, kadar je to potrebno za začasno ureditev posameznega vprašanja ali razmerja. Začasno odločbo izda organ na podlagi podatkov, ki jih ima v trenutku, ko začasno odločno izda.
|
|
Začasni zastopnik
|
Začasni zastopnik je zastopnik, ki ga procesno nesposobni stranki postavi sam organ zaradi nujnosti postopka, npr. če mladoletnik nima staršev ali skrbnika.
|
|
Zahteva
|
Kadar v upravnem postopku govorimo o zahtevi, mislimo na posebno vrsto vloge, s katero se posameznik ali pravna oseba obrača na organ. Zahtevo vloži stranka, ko ima določeno upravičenje v zakonu in lahko z gotovostjo pričakuje uspeh v postopku. Loči od pojma Zahtevek.
|
|
Zahtevek
|
Zahtevek je tisto (priznanje ali povečanje določene pravice ali oprostitev ali zmanjšanje določene obveznosti), kar vložnik zahteva oziroma uveljavlja v svoji vlogi in o čemer se bo odločalo v upravnem postopku. Loči od pojma Zahteva.
|
|
Zakoniti zastopnik
|
Zakoniti zastopnik je zastopnik, ki ima na podlagi zakona ali akta, ki ga izda pristojni organ, pooblastilo za zastopanje procesno nesposobne stranke, npr. starši so otrokovi zakoniti zastopniki.
|
|
Zapisnik
|
Zapisnik se piše o glavni obravnavi in ostalih pomembnejših dejanjih v postopku. Vanj se zapiše prisotne osebe in potek dejanja, prisotna stranka pa ga ima pravico prebrati, podati svoje pripombe na vsebino, mora pa ga tudi podpisati.
|
|
Zaslišanje
|
Zaslišanje je pridobivanje dejstev od prič in izvedencev.
|
|
Zastopanje
|
Zastopanje strank pomeni, da lahko dejanja v postopku namesto stranke veljavno opravlja pooblaščenec.
|
|
Zavarovanje dokazov
|
Zavarovanje dokazov pomeni preprečevanje uničenja, spremembe ali izgube dokaza. Dokaz se zavaruje tako, da se ga izvede takoj, lahko tudi pred uvedbo upravnega postopka.
|
|
Zavrnilna odločba
|
Zavrnilna odločba je odločba, s katero se zahtevek v upravnem postopku zavrne, ker ni utemeljen.
|
|
Zavrnitev pritožbe
|
Pritožba se zavrne, če se ugotovi, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, odločba pravilna in je zato pritožba neutemeljena. Zavrne se tudi, če se so bile v postopku nebistveno kršena pravila postopka.
|
