I. Volitve
1. Kaj je demokracija?
ODGOVOR:
Ideja, naj bo ljudstvo tisto, ki vlada, se je prvič pojavila v antični Grčiji, kjer so se z nastankom mestnih držav izoblikovale prve demokratične institucije. Njihovo glavno načelo je bilo neposredna demokracija. Ne gre spregledati, da vsi prebivalci antične Grčije niso imeli enakih pravic, saj je bilo suženjstvo še vedno prisotno, in da torej ideja "vladavine ljudstva" ni mogla vključevati vseh. Ne gre spregledati niti vrste kritik takšnega političnega sistema, ki so nastale že v takratnem času. Ne glede na povedano pa ostaja nesporno, da je šlo v kontekstu časa za izjemno napredno idejo, ki se je skozi zgodovino izoblikovala v takšen model demokracije, kot ga poznamo danes. Današnji model namreč še vedno temelji na enakem, prvotnem prepričanju, naj bo ljudstvo tisto, ki odloča in vlada. Tudi opredelitve sodobne demokracije se še vedno opirajo na prvotno idejo "naj bo ljudstvo tisto, ki vlada" pri pojasnjevanju njenega bistva.
2. Kaj je E-demokracija?
ODGOVOR:
Vse večja dostopnost informacijsko komunikacijskih tehnologij po eni strani, in čedalje večja potreba po oživljanju interesa sodelovanja v demokratičnih procesih po drugi strani, sta botrovali nastanku E-demokracije. Politologi zaenkrat še niso podali jasne in enotne definicije, kaj E-demokracija (digitalna demokracija, kibernetična demokracija) je, zagotovo pa lahko rečemo, da je povezana z aktivnostmi vlad, izvoljenih predstavnikov, političnih strank ali skupinami posameznikov. Ti na spletnih straneh ponujajo različna spletna orodja, ki zainteresiranim javnostim približujejo demokratične procese, jih delajo bolj dostopne in neposredne ter tako omogočajo širši vpliv na politične odločitve, ter tako povečujejo transparentnost odločanja in odgovornost odločevalcev. Spletna orodja, ki so na voljo zainteresiranim javnostim so lahko različna, vsa pa služijo osnovnemu namenu – razviti komunikacijo med odločevalci na eni ter zainteresiranimi javnostmi na drugi strani, ki naj preraste v dialog oziroma posvetovanje z javnostmi.
3. Kako lahko sam sodelujem v procesu priprave predpisov?
ODGOVOR:
V procesu priprave predpisov lahko sodelujete tako, da svoje komentarje, mnenja in predloge posredujete organu, ki je odgovoren za pripravo posameznega predpisa. S klikom na
Predpisi v pripravi boste preusmerjeni na spletno stran, kjer lahko oddate svoj prispevek h končnemu cilju – boljšim predpisom.
4. Ali je sodelovanje javnosti v procesu priprave predpisov obvezno?
ODGOVOR:
Resolucija o normativni dejavnosti (6. poglavje, 2. točka) določa, da naj sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov traja praviloma od 30 do 60 dni; izjema so predlogi predpisov, pri katerih sodelovanje po naravi stvari ni mogoče (na primer: nujni postopki, državni proračun). Sodelovanje javnosti je omogočeno v fazi osnutka predpisa, ko je le-ta tudi posredovan v medresorsko usklajevanje.
5. Ali so komentarji, predlogi, mnenja javnosti, ki jih pripravljavec predpisa prejme v obdobju javne objave osnutka predpisa, javno objavljeni?
ODGOVOR:
Vsak organ, ki je pristojen za pripravo nekega predpisa, po končanem postopku sodelovanja pripravi poročilo o sodelovanju s predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu predpisa. To poročilo o sodelovanju javnosti se javno objavi hkrati s predlogom predpisa, ki je posredovan v vladno obravnavo.
