Novica Rezultati analize razvitosti e-uprave po državah članicah EU

Evropska komisija je objavila najnovejše rezultate redne primerjalne analize razvitosti e-uprave po državah članicah EU. Rezultati kažejo, da se Slovenija pri večini kazalnikov uvršča okoli EU povprečja in je razvrščena je v "progresivno" skupino.

Rezultati redne primerjalne analize razvitosti e -uprave v članicah EU oz. t.i. "EU benchmarking e-uprave", ki jih v Evropski Uniji izvajajo že od leta 2001, so podrobneje objavljeni na strani Evropske Komisije.

Prvih deset let so se meritve izvajale na podlagi 20 standardnih storitev, od leta 2012 pa je podlaga za ocenjevanje standardna košarica tipičnih življenjskih dogodkov oz. situacij:

- Ustanovitev podjetja in začetek poslovanja (Business start-up and early trading operations - 2012, 2014) - 33 storitev (nekatere med njimi so obvezne, nekatere so samo informativne), ki omogočajo podjetniku da prične s poslovanjem. Vključuje orientacijsko fazo, administrativne in registracijske zahteve ter zahteve v zvezi z davki in zavarovanji. Začetek poslovanja vključuje zaposlovanje delavcev in pridobitev okoljskih dovoljenj.
- Izguba in iskanje zaposlitve (Losing and finding a job - 2012, 2014) - 22 storitev, ki so bistvene z vidika novega brezposelnega - prve aktivnosti brezposelne osebe, prijava za pravice in sredstva, pomoč pri iskanju dela, sodelovanje v programih usposabljanja in izobraževanja.
- Študij (Studying - 2012, 2014) - 14 storitev; vsebujejo aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti za vpis v visokošolski študij - orientacija, seznanjanje s pogoji za vpis in študij, pomoč med študijem, štipendije, prenosljivost štipendije med začasnim študijem v tujini, karierno svetovanje, pomoč pri iskanju možnosti za strokovno prakso.
- Redno poslovanje podjetij (Regular business operations - 2013, 2015) - 11 storitev s katerimi se ob svojem poslovanju srečujejo podjetja - administrativne in davčne obveznosti, kadrovske zadeve, bolniške odsotnosti, vračilo DDV.
- Selitev (Moving - 2013, 2015) - 8 storitev, s katerimi se ljudje srečujejo, ko se selijo na drug naslov - pridobivanje informacij o lokalnem okolju, odjava s starega naslova, registracija na novem naslovu, podpora za selitev v tujino, sporočanje novega naslova drugim institucijam in podjetjem kot so pošta, komunala, elektro, komunala...
- Imeti in voziti avto (Owning and driving a car - 2013, 2015) - 12 storitev v zvezi z nakupom in registracijo vozila, uvoz vozila, prometni prekrški in kazenske točke, plačilo cestne takse, pridobitev parkirnih dovoljenj, prijava kraje vozila, informacije o tehničnih pregledih.
- Spori majhne vrednosti (Small claims procedures - 2013, 2015) - 7 storitev, s katerimi se državljani srečajo, ko želijo sprožiti spor majhne vrednosti - pridobitev informacij, sprožitev spora, pošiljanje dokaznih dokumentov, spremljanje statusa postopka, obveščanje o rezultatu postopka, podpora za pritožbo.



Na podlagi analize storitev, ki so ponujene uporabnikom v teh življenjskih situacijah, so izračunana 4 krovna merila uspešnosti (top-level benchmarki):
1. Naravnanost na uporabnika (User Centricity), z vidika razpoložljivosti in uporabnosti storitev na spletu
2. Preglednost (Transparency), z vidika delovanja institucij, izvajanja storitev in uporabe osebnih podatkov
3. Čezmejna mobilnost (Cross Border Mobility), z vidika razpoložljivosti in uporabnosti storitev za državljane drugih EU držav
4. Ključni dejavniki (Key Enablers) - elektronska identifikacija (eID), elektronski dokumenti (eDocuments), podatkovni viri (Authentic Sources), elektronski sef (eSafe), enotna prijava (Single Sign On)


Glavne ugotovitve za celoten EU prostor so naslednje:
- e-Uprava se v EU vsako leto izboljšuje, države bi bile lahko bolj odločne pri digitalizaciji storitev za uporabnike in notranjih procesov, potreben bo zmanjšati zaostanek za privatnim sektorjem in za pričakovanji državljanov.
- Naravnanost na uporabnika se je izboljšala, države velikokrat še vedno bolj vlagajo v razpoložljivost storitev kot pa v njihovo enostavnost in hitrost uporabe.
- Preglednost se je v splošnem sicer tudi izboljšala, vendar je še veliko priložnosti za nadaljnje izboljšave, še posebej pri osebnih podatkih.
- Možnost čezmejne (cross-border) uporabe storitev je veliko boljša pri storitvah za podjetja, se pa počasi izboljšuje tudi pri storitvah za prebivalce.
- Potencial ključnih dejavnikov (key enablers) ni dovolj izkoriščen, nov dejavnik ki ga države še prepočasi izkoriščajo je tudi mobilni internet.
- Poleg rezultatov je pomemben tudi opravljeni napredek - opazno je, da nekatere države napredujejo precej hitreje od drugih.
- Posebej je izpostavljeno dejstvo, da za uspešno digitalno transformacijo ne zadostuje zgolj uvajanje novih tehnologij, ampak je ključna sprememba organiziranosti, znovimi veščinami pa se mora prilagoditi celotna organizacija - vodje, informatiki in zaposleni v vseh oddelkih.

Objavljeni rezultati kažejo, da se Slovenija pri večini kazalnikov uvršča okoli EU povprečja, z nekaj odstopanji navzgor ali navzdol. Razvrščena je v "progresivno" skupino (skupaj z Litvo, Latvijo, Ciprom, Avstrijo, Španijo, Nemčijo, Poljsko, Italijo), za katere velja ugotovitev in priporočilo: "Srednja stopnja penetracije in srednja stopnja digitalizacije. Te države imajo sicer večino svojih storitev objavljenih na spletu, vendar različne ovire preprečujejo celovito uvedbo kvalitetnih elektronskih storitev, zato se morajo usmeriti k premagovanju različnih ovir. Politike in načrti inovacij naj še posebej spodbujajo usmerjenost k uporabnikom, za zagotovitev večje dejanske uporabe elektronskih storitev."


Rezultati analize so zanimivi in uporabni z več vidikov: po eni strani podpirajo strateško-odločevalski vidik in omogočajo državam, da si z ugotovitvami pomagajo k bolj utemeljenemu in premišljenemu usmerjanju aktivnosti in resursov, po drugi strani prikazujejo uporabniški vidik s poudarkom na analizi življenjskih dogodkov, omogočajo pa tudi medsebojno primerjavo in izmenjavo izkušenj med državami, ki so letos ponovno grupirane v skupine primerljivih držav (glede na zrelost njihove e-uprave in na njihove socio-ekonomske okoliščine).


Celotna metodologija analize je objavljena Tukaj.

Vam je ta spletna stran koristila?

Koristnost strani lahko ocenite večkrat, upoštevamo pa le vašo zadnjo oceno.

Dosedanje ocene (4):

Da

Ne

Delno